Septembra policijske statistike s sicer razmeroma skromnimi številkami na področju medvrstniškega nasilja poskočijo. Lani so tako na policiji po besedah dr. Simona Slokana iz Sektorja splošne policije v Upravi uniformirane policije na Generalni policijski upravi v prvem mesecu po začetku pouka zabeležili vsaj 30 primerov medvrstniškega nasilja, med njimi tudi primere tako imenovanega fazaniranja, ki si ga novopečeni dijaki prvih letnikov niso želeli.
Za nasilje gre, kadar si žrtev dejanja ne želi
Pogosto kruti obredi, ob katerih se dijaki višjih letnikov znašajo nad novimi dijaki, se v zadnjih letih s šol selijo na ulice in trge. Tam jih bodo tudi letos policisti, če jih bodo zaznali, ustrezno sankcionirali. "Treba pa je vedeti, da gre za prekršek le takrat, kadar se tisti, nad katerim vrstniki izvajajo obrede, počuti ponižan in si tega ne želi," opozarja Slokan. Dodaja, da to velja tudi za druge oblike nasilja. Med njimi na primer našteva žaljenje preko spleta in družabnih omrežij, izključevanje iz vrstniške skupine zaradi osebnostnih ali telesnih značilnosti in podobno. "Vsi, ki imamo v življenju otrok in mladih pomembno vlogo, moramo vsako obliko medvrstniškega nasilja označiti za neprimerno in jo obsoditi na najširši možni ravni," zato opozarja.
O pojavnosti medvrstniškega nasilja pričajo tudi klici otrok in mladostnikov na zaupni telefon TOM, ki deluje v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije. Ta zaradi katerekoli vrste nasilja nad otroki in mladostniki vsak dan zazvoni vsaj trikrat. V povprečju en klic na dan opravi otrok ali mladostnik, ki je žrtev medvrstniškega nasilja, pravi vodja programa zaupnega telefona Zdenka Švaljek. Raziskava PISA iz leta 2015 je sicer pokazala, da Slovenija po pogostosti tovrstnega nasilja ne odstopa od povprečja držav OECD, navaja dr. Mojca Štraus iz urada za razvoj izobraževanja pri ministrstvu za izobraževanje. "Vendar pa takšna raziskava ne pove tudi tega, da medvrstniško nasilje vpliva na druga področja otrokovega življenja oziroma na njihovo zadovoljstvo z življenjem nasploh," dodaja Štrausova in poudarja, da nasilje nikakor ni izolirano dogajanje v življenju otroka.
Z borilnimi veščinami nad nasilje?
"Z borilnimi veščinami sem se začel ukvarjati zato, da bi se maščeval tistim, ki so se v otroštvu izživljali nad mano," pravi glasbenik in športni trener Denis Porčič - Chorchyp. "Na srečo pa sem imel dobrega trenerja, ki me je naučil, da udarci ne bodo ničesar rešili," dodaja. Nasprotno - treniranje borilnih veščin pri mladih močno okrepi samozavest, spodbuja pa tudi disciplino in odločnost, kar je po njegovih besedah dobra osnova za miroljubno spopadanje z vsemi težavami, tudi z morebitnim nasiljem.
Zgodbe o ukrepih šol so različne
Na ministrstvu za izobraževanje sicer obsojajo vsako nasilje nad otroki, med otroki in nad strokovnim osebjem v šolah. Skupaj z Zavodom RS za šolstvo so pripravili protokole, po katerih se šole lahko ravnajo, ko se srečajo z različnimi oblikami nasilja, tudi medvrstniškega. A o odzivih veliko povedo tudi otroci, ki pokličejo na zaupni telefon. "Ponekod se zadeva zelo hitro reši, ponekod pa dlje traja, saj se zaposleni v šoli ne želijo soočiti s storilci ali njihovimi starši," opisuje Švaljkova. Po njenem mnenju bi bilo poleg obstoječih protokolov treba iskati primere, ki so jih šole ustrezno rešile, da bi jih povzele tudi druge šole.
Dr. Simon Slokan, policist:
"Vsi, ki imamo v življenju otrok in mladih pomembno vlogo, moramo vsako obliko medvrstniškega nasilja označiti za neprimerno in jo obsoditi na najširši možni ravni."
