"Pred Opusom je manjkal format oddaje, ki bi gledalce nagovarjal z aktualnimi glasbenimi temami, predstavljal široko paleto ustvarjalnosti in glasbenih festivalov doma in na tujem, se odzival na sprotno dogajanje in ga umeščal v širši družbeni kontekst. Leta 1993 sem začela snemati pogovore in glasbene nastope v studiu ter delati prispevke s terena. Sodelovala sem z eminentnimi televizijskimi ustvarjalci, kot sta scenograf Jože Spacal in režiser Igor Prah. Oddaja je bila bistveno daljša kot danes, vključevala je javljanja naših dopisnikov iz Londona, Pariza, Moskve, ki so poročali o glasbenem dogajanju v evropskih prestolnicah. Še danes je to edina redna mesečna oddaja o klasični glasbi na slovenskih televizijah in ponosna sem, da jo avtorsko pripravljam ter vedno znova dobivam lepe odzive, saj praktično nimam konkurence. Očitno se TV-postajam zdi ta tematika zelo dolgočasna, a klasična glasba še zdaleč ni takšna, če jo znamo ustrezno približati gledalcem,«
Darja Korez Korenčan.
Pomoč mladim
»Zdelo se mi je smiselno predstaviti mlade nadarjene glasbenike, nato pa jih po izboru strokovne komisije nagraditi z novim inštrumentom, nastopom ali gmotno podporo s pomočjo sponzorjev. Sodelovala sem z Gallusovim skladom, ki pomaga nadarjenim glasbenikom. Med izbranimi glasbeniki, ki so danes uveljavljeni umetniki, so bili Mate Bekavac, Mojca Zlobko, Anja Bukovec, Betka Kotnik, Klemen Karlin in drugi.«
»Opus običajno spremlja od petindvajset do trideset tisoč gledalcev, toliko jih nihče nikoli ne more zbrati naenkrat v eni dvorani. Če z oddajo vsakokrat spodbudim koga k razmišljanju, mu predstavim nekaj novega, ga pritegnem k nekemu dogodku, sem povsem zadovoljna. Ponosna sem, da je mojo ustvarjalnost prepoznala glasbena stroka in me nagradila, kar pomeni, da po mnenju akademskih krogov delam kakovostno in zapolnjujem veliko vrzel v medijskem prostoru tudi v edukativnem in ne le informativnem smislu,«
Eminentni gosti
»Najbolj sta me impresionirala Zubin Mehta in Placido Domingo. Oba sta resnično veliki osebnosti. Dirigent Mehta je bil ves prepoten po vaji pri nas, a mi je kljub temu dal intervju, zaznala sem njegovo pravo veličino, ki se kaže v srčnosti in prijaznosti. Nobene nadutosti ali vzvišenosti, kot to velja za nekatere umetnike z notranjo praznino in lažnim zunanjim bliščem. Nekaj posebnega je tudi Placido Domingo, ki sem ga snemala konec lanskega leta v Valencii pred njegovim prvim koncertom pri nas. Poklonila sem mu monografijo o Sloveniji, z zanimanjem me je spraševal o naši deželi, nato pa je z veseljem odgovarjal na moja vprašanja. Morda bi kdo rekel, seveda je bil prijazen zdaj, ko je že star in potrebuje medije, a on je bil takšen že pred 25 leti, ko sva se prvič srečala v milanski Scali,«
Branimir Slokar,
Oto
Vrhovnik
Jože Kantušer
Monika Bohinec
»Če ima človek vsaj malo raziskovalnega duha, zanimivih tem zlepa ne zmanjka, in upam, da jih bom še naprej lahko predstavljala našim zvestim gledalcem, ki pa niso le starejši, ampak, po odzivih sodeč, tudi mlajši.«
Članek je bil objavljen v reviji STOP.
