Bosanski medijski portal Žurnal je v začetku februarja razkril, da je ministrstvo za notranje zadeve Republike srbske naročilo 2500 avtomatskih pušk, ki jih bo prejelo marca. To bo tik pred aprilskim odprtjem vadbenega centra v Zalužanih, na prostorih nekdanje vojaške baze JNA. Tega naj bi povezali z bližnjim letališčem, v njem pa bodo na podlagi podpisanega dogovora notranjih ministrstev Rusije in Republike srbske delovali tudi ruski specialci.
Na ministrstvu za zunanje zadeve zagotavljajo, da skrbno spremljajo razmere v BiH, vključno z aktualnim vprašanjem nakupa orožja za policijo entitete Republike srbske. Pravijo, da po njihovih informacijah za nakup orožja ni izostalo soglasje nobene od pristojnih ustanov BiH. Obljubljajo pa, da si bo Slovenija "skupaj z ostalimi predstavniki mednarodne skupnosti zavzemala za razjasnitev vprašanja, kaj nakupi takega orožja pomenijo za stabilnost in varnost v državi".
Po poročanju Guardiana so sicer tako predstavniki EU kot visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH, Valentin Inzko zaradi nabave avtomatskih pušk Republike srbske izrazili zaskrbljenost. Republika srbska bo za dolgocevne puške za policijske enote iz tovarne v Kragujevcu odštela slab milijon dolarjev, potrjujejo dokumenti objavljeni na blogu novinarja Slobodana Vaskovića. Nakup 2500 avtomatskih pušk je potrdil tudi predsednik Republike srbske Milorad Dodik.
Iz pisarne komisarke za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini pa sporočajo, da se za EU ni nič spremenilo. Maja Kocijančič je sporočila, da pričakujejo, da bodo "zmožnosti organov uveljavljanja pravne države v Republiki srbski kot tudi v ostali BiH udejanjane v skladu z zakonodajo BiH" in da to velja tudi za "nakup, uvoz in posedovanja orožja, za kar pričakujemo, da bo izvedeno skladno z zakonodajo BiH in da bodo pristojne službe BiH izdale potrebna dovoljenja".
Slovenska poslanka v evropskem parlamentu Tanja Fajon gleda na dogajanje bolj kritično, četudi pravi, da je za dogajanje v Republiki srbski izvedela iz bosanskih in evropskih medijev. Članica delegacije evropskega parlamenta za BiH in Kosovo spomni, da bodo 7. oktobra v BiH predsedniške in parlamentarne volitve, tako na zvezni ravni kot v obeh entitetah – Federaciji BiH in Republiki srbski. "A vsako dodatno oboroževanje me skrbi," opozarja na nevarnost nakupov orožja, četudi za potrebe policije, ki bi lahko sprožili "nevarno igro, sprva v BiH, kasneje pa tudi v celotni regiji Zahodnega Balkana" novega, vse večjega oboroževanja.
"Smiselno bi se bilo osredotočiti predvsem na izboljšanje ekonomsko-socialnega položaja ljudi in na krepitev vladavine prava v BiH,“ pravijo na ministrstvu za zunanje zadeve. Poleg ekonomskega prepada v gospodarskem razvoju je po prepričanju mnogih glavna težava BiH, da so si politiki na oblasti prisvojili državni aparat. O tem je pred tedni za Večer govoril tudi strokovnjak za preprečevanje pranja denarja Klaudijo Stroligo. Posledice prepletenosti kriminala s politiko so dobile lokalno-aktualne razsežnosti tudi ob razkritju protizakonitega posojila v vrednosti 450.000 evrov, ki ga je stranka SDS lani decembra najela pri državljanki BiH iz Republike srbske Dijani Đuđić, znanki obsojenega davčnega utajevalca in slovenskega davčnega svetovalca Roka Snežiča, ki živi v Republiki srbski.
Na slovenskem zunanjem ministrstvu spomnijo na dobre izkušnje iz Makedonije. Spomladi 2015 je po medijskih razkritjih in potrditvi sistemskih problemov pri zagotavljanju vladavine prava evropska komisija imenovala in na teren poslala skupino neodvisnih pravnih strokovnjakov, ki so izvedli hitro analizo in oblikovali priporočila, ki so nato pripomogla tudi k določenim premikom k učinkovitejšemu uresničevanju pravne države, opisujejo na MZZ. To, da ravnanja Milorada Dodika kršijo načela pravne države, opozarja tudi Tanja Fajon. "Največje žrtve političnih iger politikov, ki skrbijo za uresničitev lastnih interesov, pa so državljani," pravi evropska poslanka, ki je vseeno zadržana do tega, da bi EU uporabila enake ukrepe kot ZDA.
"Bojim se, da se politiki v Evropi ne zavedajo resnosti situacije.“ - Hikmet Karčić, raziskovalec
