Ime mi je Đorđe Balašević, čeprav me prijatelji v glavnem kličejo Đole. Rojen sem leta 1953 v Novem Sadu, skozi katerega teče Donava. Tukaj sem obiskoval gimnazijo, vendar je nisem končal, študiral sem geografijo, ampak nisem diplomiral. Vojaško obveznost sem opravil v celoti, nikoli nisem bil kaznovan in nikoli nisem bil član Zveze komunistov. Prejel sem najvišja družbena priznanja, od katerih nimam nobene koristi - tako je o svojem življenju zapisal eden najbolj znanih kantavtorjev iz nekdanje skupne države, poet, glasbenik, pripovedovalec zgodb, humorist in komentator Balašević, ki je 11. maja dopolnil 65 let.
Vse bolj migranti
Balaševićev verz: "Dno dna. Mogli bi biti giganti. Al’ sve su više migranti. U svojoj zemlji, na svom tlu ..." (Dno dna. Lahko bi bili giganti, a vse bolj so migranti. V svoji deželi, na svojih tleh ...)
"Maribor moj dom"
Đorđeta Balaševića je vojna vihra po razpadu Jugoslavije z družino pripeljala v Maribor, zato ga, kot pravi, dojema kot svoj dom. Zmeraj rad nastopa na Festivalu Lent, "da podprem lokalne dogodke". Tudi letos bo tam.
Koledar mojega otroštva je knjiga o Đoletu