Tudi v Sloveniji so se razmnožile velike trgovske hiše. Maribor z okolico ni izjema. Medsebojno tekmujejo, kdo bo imel večji tržni delež. Na Taboru, v Linhartovi ulici 5, tik ob Titovi cesti, je postavljena pritlična zgradba veletrgovca Hofer. Z ene strani neposredno meji na Titovo cesto in čez njo na večstanovanjski blok v Plečnikovi ulici. Stanovalci lahko opazujemo vrvež avtomobilov ob tržnih dneh razen sobot, nedelj in praznikov. V teh dneh sameva parkirišče, zavarovano s spuščeno zapornico, in stanovalci blokov lahko v miru izkoristimo proste dni, razen če kdaj pa kdaj poslušamo vsiljeno ponavljajoče se zavijanje sirene v trgovini čez cesto.
Stanovalci blokov in približno 50 stanovanjskih hiš dnevno poslušamo brnenje avtomobilskih, avtobusnih, tovornjakarskih in tudi traktorskih motorjev, hrupnih motornih koles s prirejenimi izpušnimi cevmi, ki povzročajo posebno moteč zvok, ko si vozniki dajo duška z dodajanjem plina od krožišča z Ulico pariške komune do naslednjega v smeri proti mestu. Podzavestno toleriramo pogosto vožnjo reševalnih avtomobilov z vklopljeno sireno in tudi gasilnih. Že dalj časa poslušamo v zraku nad seboj prevoz ponesrečencev, bolnikov v streljaj oddaljeni UKC ali kako drugače potrebnih pomoči s helikopterjem. Vojaški je posebno hrupen, znosnejši je policijski. Lebdenje helikopterja v zraku tik pred pristankom je za koga, ki tega še ni videl in slišal, zanimiv dogodek, ki si ga zapomni in se z videnim pohvali pred domačimi ali prijatelji. Nam ni več, saj ga videvamo in slišimo pogosto. Tudi takšen prevoz hočeš nočeš toleriramo, sprašujoč se, kaj bo takrat, ko bo takšno zračno frčalo strmoglavilo. Upamo, da bo vedno vse v redu.
Je čudežni nizkopritlični objekt Hoferja prijazen do stanovalcev nasproti njemu? Delno je, ne pa tolovajem. Objekt je grajen tako, da vlomiti vanj ni mačji kašelj.
Steklene stene so samo na vhodu in te so debele, velike in vlomilcem neprijazne. Barabež, ki bi hotel vstopiti skozi vlomno odprtino, nastalo s sesutjem stekla, bi se zagotovo poškodoval in prepričan sem, da takšen vlomilec med zlikovci ne obstaja. Vrata skladišča in stranskega vhoda so opremljena s sodobno protivlomno ključavnico in s tem odvračajo morebitne vlomilce, ki bi za ceno nekaj prehranskih izdelkov in kakšnega manjšega tehničnega tvegali zaporno kazen. Objekt je varovan tudi drugače. V času odsotnosti trgovcev je vklopljena varovalna sirena, ki je bolj sebi v namen kot za strah vlomilcem, kot nekakšna generalna prevencija barabam, da je vlom v trgovino nemogoč, ker ob vklopu povzroča ubijajoči hrup in v hipu prežene domnevnega tatu, vlomilca. Zmikavt tako nima možnosti, da bi prišel v notranjost, in ko bi, da bi peš odnesel polno naročje nakradenega ali nabasano njihovo reklamno torbo, vsega, kar mu je v naglici uspelo nakrasti, do parkiranega avtomobila ob spuščeni zapornici in pobegniti varnostnikom, roki pravice! Lahko rečemo: varovanje objekta je takšno, da ga ni mogoče zlahka oropati.
Zaključek: navedena nagravžna sirena se ničkolikokrat letno vklopi kar sama. Kot da bi ji bilo dolgčas samevati med zidovi trgovine in si kdaj pa kdaj ponoči želi videti reakcijo spečih stanovalcev v okolici, ko ob samodejnem vklopu prižigajo luči, pozimi odpirajo okna in pasejo firbec, sprašujoč se, kakšni so ništrci, ki ropajo zunaj in znotraj osvetljeno trgovino tik pred njihovim nosom. Ob nočnem vklopu se hitro pripelje varnostnik in brž za njim dežurna trgovka, toliko da se sirena ne more vklapljati samodejno zaporedoma dalj časa. Enako se vklopi tudi podnevi in najhuje je, ko se to zgodi v nedeljo ali praznik, ko smo meščani doma in nam vsaj v teh dneh ni poslušati zavijanja še dodatne sirene, povzročitelja nagravžnega hrupa. Kot je navedeno, sta varnostnik in trgovka po obisku trgovine vedno srečna. Kaj pa mi, ki poslušamo zavijanje trgovčeve pokvarjene sirene? Oh, sveta krava, saj tega sploh ne vesta, saj ju takrat ni tam. Ne vesta, da nas zavijanje sirene spravlja ob živce. Tako je bilo v nedeljo, 14. 7. 2024, dopoldne in popoldne, ko se je sirena samodejno vklopila petkrat in obmolknila šele po intervenciji varnostnika in dežurne trgovke. Med tem časom smo blokarji bentili čez svojega omiljenega trgovca, ki nam večino svojih izdelkov prodaja z velikimi popusti, trgovca, ki mu je povsem normalno, če njegova moteča sirena ustvarja odvečen hrup, samo da ostane njegov poslovni objekt cel in izdelki na policah! Stanovalci Tabora, Plečnikove ulice, katerih okna mejijo na Titovo cesto, se upravičeno mnogokrat vprašamo, ali smo še vedno v Sloveniji, doma na Taboru, ali v New Yorku, kjer policijske in druge sirene tulijo noč in dan. Vsaj policijskih nismo deležni, pa bi morali biti kdaj pa kdaj, vsaj takrat, ko se nespametni motoristi ali avtomobilisti s sfriziranimi izpušnimi cevmi pozno v noč vozarijo s polno hitrostjo po Titovi cesti od krožišča do krožišča in preskušajo, ali so s svojimi vozili dovolj glasni, da okoliški stanovalci ne bi prehitro zaspali.
Gregor Srebot, Maribor
