Morje je prijetna in najpogostejša osvežitev številnih, a nikar ne pozabimo, da ima svoje prvotne in avtohtone prebivalce, ki nekateri bolj, drugi manj zavzeto branijo svoj dom. Zato je pomembno, da se, če pride do neljubega srečanja, odzovete hitro, pravilno in preprečite predčasen zaključek zasluženega dopusta.
Morski ježki
Morski ježki so čudovite živali za opazovanje, a precej neljube, kadar jih pohodimo na morskem dnu. V sebi imajo strup, ki le redko ogrozi človeka. Tisto, kar jim najbolj zamerimo, so predvsem ostre bodice. Zlomljene bodice se namreč zarijejo v globlje pasti kože in povzročijo kronično vnetje ali se celo zataknejo ob kost ali živec. Med milejšimi posledicami je lokalna oteklina in vnetje, medtem ko lahko pri nekaterih pripelje celo do bolečin v sklepih, mišicah in do kožnih izpuščajev.
Kaj naredimo, če stopimo na morskega ježka?
Bodice čim hitreje odstranimo. Tiste, ki so se zarile globlje, pomaga odkriti modrikasta barva, ki je vidna na mestu, kjer se je bodica zarila v kožo. Pri odstranjevanju bodic prizadeto območje namočite v kis oziroma uporabite kisove obkladke, saj pomaga raztopiti ježkove bodice. Mesto okrog vboda dobro izperite in namažite z mazilom, ki je kombinacija antihistaminika, analgetika in kortikosteroida. Če gre za globoke bodice, ki jih ne morete odstraniti, obiščite zdravnika.
Ožigalkarji
Med ožigalkarje spadajo ožigalkarji v obliki polipa in meduze. Medtem ko so polipi pritrjeni na morsko dno, meduze prosto plavajo, telesna votlina pa se odpira na spodnji strani. Tako meduze kot polipi vas lahko opečejo. Da je prišlo do ožiga, boste prepoznali po močni bolečini, koža pa postane rdeča in otečena. Občutek je podoben opeklini koprive.
Kaj naredimo, če nas opeče meduza?
Takoj po ožigu se odpravite iz vode, nato pa mesto spirajte z morsko vodo. Nikakor ne s sladko! Odstranite ožigalke, ki so ostale na koži. Najbolje z vejo, papirjem, kamnom, nikar ne z roko. Prizadeto mesto čim bolj hladite, tudi z ledom. Ožigalke lahko odstranite tudi tako, da na mesto nanesete peno za britje in jo z britvico postrgate. Preostali strup iz kože odstranimo tako, da iz sode in vode naredimo gosto pasto, ki jo nanesemo na mesto ožiga. V lekarni povprašajte po antihistaminičnih tabletah ali mazilu, po potrebi se pozanimajte še o protibolečinskem zdravilu.
Morska vetrnica
Morske vetrnice pogosto težko opazimo in jih prej začutimo. Pogoste so v plitvinah in morskih bazenčkih, namenjenih otrokom. Prepoznamo jih po voščenih lovkah, ki se pozibavajo v valovanju morja. Lovke imajo dobro razvite organe za ožiganje in pikanje, ob dotiku pa lahko resno ožgejo kožo. Poškodba je seveda odvisna od vrste živali. Običajno je posledica drobno privzdignjen izpuščaj, koža okoli pa je pordela. Bolečina je pekoča, a jo začne hitro spremljati srbenje. Drugi simptomi so lahko šibkost, slabost, glavobol, bolečine v mišicah, izcedek iz oči in nosu, močno znojenje ...
Kaj naredimo, če nas opeče morska vetrnica?
Če gre samo za izpuščaj, je pomembno, da prizadeto mesto dobro sperete s slano vodo. Nikakor ne s sladko! Mesto pika oziroma ožiga hladite z obkladki in ledom. Mesto namažite s kremo ali mazilom, ki vsebuje antihistaminike, protibolečinske sestavine in kortikosteroide. Za pomoč poprosite v lekarni. Pri hujših simptomih, ki spremljajo opeklino, nemudoma obiščite zdravnika. Opečeno mesto prekrijte s sterilno gazo in preprečite, da bi vas opeklo še sonce.
Strupene morske ribe
Tudi nekaj strupenih rib bomo našli v Jadranskem morju, zato je dobro poznati primerne ukrepe ob srečanju z njimi. Med najpogostejšimi predstavniki, ki povzročajo bolečine in skrbi, so morski zmaji, morski golobi, skati, morski biči in škarpine. Morskega zmaja prepoznamo po podolgovatem, bočno sploščenem telesu in navzgor obrnjenih očeh, ki so postavljene blizu.
Na hrbtu ima temno plavut s strupenimi trni, ki se nahajajo tudi na škržnih poklopcih. Običajno so zakopani v peščeno dno, a se med poletnimi meseci v času drstenja nahajajo tudi v plitvih vodah. Če stopite nanj, vas bodo pestile hude bolečine, pojavi se bruhanje, v najhujših primerih celo mišična paraliza ali smrt. A strup je termolabilen, zato ga lahko uspešno uničite z vročo vodo, v katero pomočite obolelo mesto. Podobno nevarne so škarpine, pri katerih strup uničite na enak način. Drugače je pri skatih, morskih bičih in golobih, ki imajo strupene trne. Na srečo jih zelo redko srečamo, saj gre za plahe živali, zakopane v morsko dno.
Kaj naredimo, če se srečamo s strupenimi ribami?
Mesto poškodbe dobro izperite z vodo. Odstranite možne bodice in prizadeti ud potopite v tako vročo vodo, kot jo lahko prenesete. Poškodovani del namakajte v vodi vsaj 30 do 90 minut. V primeru resnejših stanj takoj pokličite zdravniško pomoč. Lahko so potrebni antibiotiki, injekcija proti tetanusu ali celo temeljito čiščenje in šivanje rane.
