Zaradi (pre)obilja padavin si za zdaj kmetje ne belijo glave s sušo. A prav v času debelega krompirja se je lažje pripravljati na slabe čase. Slovenija je med državami, kjer se temperatura viša hitreje od globalnega povprečja, in prvo, ki terja prilagoditve na spremenjene razmere, je kmetijstvo.
Značilnosti suše se spreminjajo
Imeli smo že kar nekaj suš, pravzaprav imamo skoraj vsako leto vsaj eno. Suše, čeprav jih nekmetovalci ne zaznajo vedno, so v našem okolju nova stalnica. Kmetijska suša postaja stalna spremljevalka kmetijske pridelave v Sloveniji, saj skoraj vsako leto nastopijo različno dolga sušna obdobja v vegetacijski sezoni, ko so zaradi neugodne razporeditve in pomanjkanja padavin kmetijske rastline v sušnem stresu. V drugi polovici 20. stoletja se je značilnost kmetijskih suš spremenila. Predvsem po letu 1990 se kmetijske suše pojavljajo pogosteje in z večjo intenzivnostjo. Spreminja se tudi tipologija suše, težave z oskrbo z vodo se v kmetijstvu pojavljajo že v spomladanskem času in tudi v regijah, kjer to v preteklosti ni bil problem. Tveganje za sušo se povečuje po vsej državi.
Nadpovprečno segrevanje, nadpovprečno izparevanje
Razsežnosti škode po suši so poleg velikosti in trajanja vodnega primanjkljaja odvisne še od drugih dejavnikov, kot so vodno zadrževalne lastnosti tal in fenološki razvoj rastlin v sušnem obdobju. Število dni z visokim izhlapevanjem, ki jih sprožajo visoke temperature zraka, se v Sloveniji povečuje. Še zlasti so opazne spremembe po letu 1990, ko so začela izstopati leta z nadpovprečno visokim številom takih dni v celotnem merilnem nizu, torej od leta 1950 dalje. Izstopajoča leta se ne pojavljajo v vseh regijah enako. Na primer ob hudi suši leta 2013 je bilo v Portorožu kar 75 dni z izhlapevanjem več kot pet milimetrov, na Goriškem okrog 60, kar je za mesec več takih dni kot v povprečju 1981-2010.
Daljinsko zaznavanje suše in poziv
Neprecenljiva podpora obveščanju o suši in prilagoditvenim ukrepom bodo produkti projekta DriDanube zlasti Sušni uporabniški servis. Uporabnikom bo omogočal spremljanje suše s prostorskim prikazom razvoja suše z različnimi sušnimi kazalci ter hitro in učinkovito odzivanje ob sušah. Vir podatkov o suši bo zagotavljala moderna tehnologija daljinskega zaznavanja. Neprecenljiv vir podatkov o stanju rastlin, ki je lahko bodisi posledica suše ali drugih vzrokov, bodo zagotavljali poročevalci o suši s terena. Namenjeni bodo tudi za preverjanja podatkov daljinskega zaznavanja. Zato je pomemben del projekta tudi vzpostavitev poročevalske mreže. Večje število poročevalcev s terena pomeni več podatkov in boljšo oceno stanja tal in vegetacije ter v primeru suše tudi bolj celovito oceno posledic suše, ki bo predstavljena na kartah v zaključenih geografskih enotah v Sloveniji in tudi v širši regiji Podonavje. Cilj poročevalske mreže za sušo, ki jo razvijamo v sklopu projekta DriDanube, je povabiti v poročevalsko mrežo čim večje število prostovoljcev, s čimer bomo povečali njeno gostoto in izboljšali kvaliteto ocene. Izkušnje projektnih partnerjev iz Češke in Slovaške namreč kažejo, da je najbolj učinkovit način delovanja poročevalske mreže prostovoljno vključevanje posameznikov, ki jih problematika suše in ravnanje ob njej tudi osebno zanima. Tak pristop k vzpostavljanju poročevalske mreže pa zagotavlja tudi trajnostno spremljanje razvoja suše, katere rezultat bo zaznavanje že zgodnjih signalov razvoja suše in tudi prve ocene njenih posledic, ki so ključne za učinkovito obveščanje o suši in ukrepanje ob njej.
Temperatura se bo še dvigala
Tudi projekcije za prihodnost kažejo, da postaja v Sloveniji suša preteča grožnja kmetijstvu in gozdarstvu. Ocene podnebnih sprememb do konca 21. stoletja napovedujejo znaten dvig povprečne letne temperature zraka na celotnem območju Slovenije, in to v vseh letnih časih. Večje bo število toplih dni, ko bo maksimalna dnevna temperatura zraka presegla 25 °C, kar je neločljivo povezano s povečanim izhlapevanjem. Povečala se bo tudi temperatura tal, ob čemer lahko pričakujemo močno izsušena tla. Tudi Evropska okoljska agencija (EEA, 2017) do konca tega stoletja navaja izrazito zmanjšanje vlažnosti tal v poletnih mesecih v Sredozemlju in srednji Evropi, torej tudi v Sloveniji. V nasprotju s temperaturo zraka so scenariji za spremembe padavin manj zanesljivi, saj so te časovno in prostorsko bolj raznolike, a je predvideno opazno manj padavin poleti ter njihovo naraščanje pozimi. Primanjkljaji vode pa bodo vztrajno naraščali po vsej Sloveniji, celo v hribovitih predelih, kjer v sedanjosti še lahko zabeležimo presežke, bodo ti redkejši. Z velikimi primanjkljaji, podobnimi primanjkljajem, zabeleženim v ekstremno sušnih letih 2003 in 2013, bo obremenjena vsa Slovenija, celo v hribovitih predelih presežkov ne bo več.
Kako se prilagoditi
Pričakujemo lahko pogostejše suše, kar bo zahtevalo prilagajanje pri načrtovanju in izvajanju kmetijske pridelave. Slednje vključuje široko paleto tehnoloških ukrepov, med katerimi prednjačijo tisti, ki vključujejo proti suši odpornejši sortiment kmetijskih kultur, vpeljavo novih, sušnim razmeram prilagojenih kmetijskih kultur, ustrezno rabo tal in tehnologijo obdelave tal, predvsem s povečanjem organske snovi v tleh. Ta zagotavlja živost tal, pozitivno pa vpliva na zadrževalno sposobnost tal za vodo, s katero se tla branijo pred posledicami suš in tudi intenzivnih padavin. Vremenska izkaznica kmetijskih zemljišč je pojem, o katerem danes govorimo vse pogosteje in postaja temelj za racionalno načrtovanje kmetijske pridelave ter podpora varčni rabi vode, zlasti pri namakanju, ki bo načrtovano na osnovi vodne bilance in prognoze namakanja kmetijskih kultur. Prognoza namakanja je eden od produktov agrometeorloške službe, številne druge agrometeorološke informacije pa so na voljo na spletnih straneh vremenskega portala, med drugim tudi dnevna agrometeorološka napoved za 15 regij v Sloveniji, ki prikazuje za kmetijsko pridelavo uporabne dnevne izmerjene in prognozirane vrednosti agrometeoroloških spremenljivk (www.meteo.si).
Kmetijsko sušo v agrometeorološkem servisu ARSO največkrat izražamo v obliki meteorološke vodne bilance oziroma vodnega primanjkljaja, ki ga izračunamo kot razliko med padavinami in evapotranspiracijo (izhlapevanjem) in ga ponazarjamo s statističnimi mejami in odkloni od dolgoletnih povprečij. Z kumulativnimi vrednostmi vodne bilance za obdobje trajanja sušnih razmer prostorsko prikazujemo sušno prizadeta območja v Sloveniji. Velikost kumulativnega primanjkljaja je bila ob preteklih sušah tudi mejna vrednost za razglas kmetijske suše. Za spremljanje sušnih razmer in obveščanje pa uporabljamo tudi nekatere druge kazalce, za prvo oceno odstopanje količine padavin od dolgoletnih povprečij, standardiziran padavinski indeks (SPI), v novejšem času tudi dekadni indeks sušnega stresa (DISS), ki izraža moč sušnih razmer za posamezne kmetijske kulture.
