Poročenim parom se rojeva manj otrok

Urška Mlinarič Urška Mlinarič
01.08.2017 14:29

Slovenci so iz leta v leto starejši, ko se odločajo za starševstvo in poroko. Pa tudi umiramo vse starejši.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Čeprav se je tudi v lanskem letu že deveto leto zapored v Sloveniji rodila generacija z več kot 20.000 otroki, natančneje 20.345, je število novorojenih vsako leto nižje. Ob tem je zanimivo, da se je v letu 2016 v zakonski zvezi rodilo le 41,4 odstotka otrok, kar je najnižji delež otrok doslej, ki so se rodili poročenim parom, ugotavljajo na Statističnem uradu Slovenije. Po drugi strani je bil delež očetov, ki je priznalo očetovstvo še pred rojstvom otroka - to je praksa predvsem pri izvenzakonskih skupnostih - kar 80 odstoten, kar je najvišje doslej. 17 odstotkov je očetovstvo priznalo v prvem mesecu po rojstvu otroka.
Sicer pa se je tudi v letu 2016 nadaljeval trend v povprečju vse starejših mater. Sicer so bile le za nekaj mesecev starejše kot tiste, ki so rojevale v letu 2015, pa vendarle. Ženske, ki so postale matere prvič, so bile v poprečju stare 29,4 leta, vse, ki so rodile pa 30,9 leta. Očetje so bili v povprečju tri leta starejši od mater; imeli so 33,5 leta. Je pa bilo med očeti tudi 14 takih, ki so ob rojstvu otroka šteli 60 ali več, medtem ko je bilo 55 mlajših od 20 let. Pri poimenovanju otroka, ime Luka podira rekorde, saj so se starši novorojencev že 18. leto zapored najpogosteje odločili dati svojemu potomcu prav to ime, medtem ko se je med deklicami prvič na vrh zavihtela Zala. Sledijo imena Eva, Ema in Mia, med dečki Filip, Jakob, Nik in Žan.
Podobno kot pri odločitvah za rojstvo otroka, se pari tudi za skok v zakonski jarem odločajo vse kasneje. Ženini so ob sklenitvi zakonske zveze v povprečju šteli 35,3 leta, neveste pa tri leta manj, in sicer 32,6 let. V istem letu je bilo registriranih tudi 29 istospolnih partnerskih skupnosti, medtem ko v letošnjem letu lahko že sklenejo partnersko zvezo.
Tako kot je bilo v lanskem letu za 218 več porok kot leta 2015, skupno 6667, se je tudi več parov, za 4,1 odstotek več kot leto poprej, odločilo za razvezo. V zakonskem jarmu so ločenci v povprečju preživeli 14 let, medtem ko se jih je 33 od skupno 2531 parov za ločitev odločilo že v prvem letu zakona.

Moški še vedno umirajo prej kot ženske

Čeprav je sodoben način zelo stresen statistika kaže, da bomo vendarle umirali vse starejši, pri čemer bodo ženske še naprej dočakale višjo starost kot moški. V letu 2016 so moški umrli v povprečju pri 73. letih, ženske so dočakale 81,4 leta. Tudi tiste deklice, ki so se rodile v letu 2016 bodo v povprečju umrle šest let kasneje kot dečki. Pričakovana starost teh deklic bo 84 let. Čeprav se delež, 18 odstotkov, prezgodnje umrljivosti manjša, pa tudi na tem področju slabše kaže moškim. Moških, ki so umrli pred dopolnjenim 65. letom, je bilo lani četrtina, medtem ko med ženskami te starosti ni dočakala desetina vseh umrlih.
Tudi, ko gre za selitve iz in v Slovenije, se je že sedemnajsto leto zapored iz države več Slovencev odselilo kot se jih je priselilo, medtem ko za tujce velja obratno. V primerjavi z letom 2015 se je v lanskem letu priselilo za 8 odstotkov oziroma 1051 več ljudi. Skupno se jih je priselilo 16.623 oseb, odselilo pa 15572 ljudi. Največ tujcev, kar 35 odstotkov vseh, se k nam priseli iz Bosne in Hercegovine, sledijo prebivalci Srbije, Kosova, Hrvaške in Makedonije, medtem ko se Slovenci najpogosteje, 27 odstotkov, preseli v Avstrijo. Drugi dve državi, v kateri se Slovenci najpogosteje odselijo, sta Nemčija in Švica.
Veliko je tudi selitev znotraj države. Večina oziroma več kot polovica tistih, ki se preseli, je starih med 20 in 39 let. Sicer pa v Sloveniji na kvadratnem kilometru v povprečju živita 102 prebivalca, medtem ko je najbolj poseljen kvadratni kilometer v državi v ljubljanskem Štepanjskem naselju, kjer jih na enakem območju živi več kot 11.000 prebivalcev ali skoraj 4 odstotki vseh v občini. Pa ni to še nič v primerjavi s Parizom, ki je najbolj poseljen kraj v EU. Tam jih na kvadratnem kilometru živi približno 45.000. Tudi sicer se najbolj poseljeno območje v EU razteza v loku od jugovzhodne Anglije preko starih industrijskih območij zahodne Nemčije in severozahodne Francije do severne Italije. Trenutno je Zemlja dom približno 7,4 milijarde prebivalcem, po izračunih ameriškega statističnega urada pa naj bi se število Zemljanov v tem letu povečajo za 77 milijonov, saj se vsak dan v povprečju rodi 258 prebivalcev, medtem ko jih umre 110.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta