Notranji in zunanji zajedavci lahko povzročijo razne bolezni in tako resno ogrozijo zdravje naših hišnih ljubljenčkov, zato sta primerna zaščita in redno zatiranje zajedavcev odgovornost vsakega lastnika.
Na trgu je na voljo čedalje več najrazličnejših sredstev za zaščito. Za zaščito pred klopi in bolhami ter preostalimi zunanjimi, torej kožnimi zajedavci so večinoma v uporabi zdravila v obliki tablet, kapljic za kožni nanos in ovratnice. Razlikujejo se glede na aktivno učinkovino, spekter in čas delovanja, način uporabe ter primernost za posamezno živalsko vrsto in tudi pasmo. Posvetujte se z veterinarjem in skupaj izberite najprimernejši antiparazitik za svojega ljubljenčka glede na individualne zdravstvene in pasemske potrebe pa tudi posebnosti okolja.
Zunanji in notranji zajedavci prenašajo bolezni
Med zunanje zajedavce v grobem uvrščamo bolhe, uši, garje, klope in nekatere vrste pršic, med notranje pa predvsem različne vrste glist (črevesne, srčno, pljučno) in trakulj.
»Zunanji in notranji zajedavci pomenijo neposredno in posredno nevarnost za zdravje tako naših živali kot nas samih. V neposrednem smislu predvsem oslabijo organizem in zmanjšujejo njegovo odpornost, v posrednem pa so lahko prenašalci številnih drugih bolezni. Tako denimo klopi prenašajo povzročitelje borelioze, anaplazmoze, erlihioze, babezioze oziroma piroplazmoze, bolhe pa so prenašalci hemotropnih mikoplazem in vmesni gostitelji nekaterih vrst trakulj. Številne izmed teh bolezni ogrožajo ne samo naše živali, ampak tudi nas lastnike, zato je redno odpravljanje zajedavcev pri hišnih ljubljenčkih izjemno pomembno za naše zdravje in zaščito,« opozarja veterinar dr. Martin Kovše z Veterinarske postaje Slovenj Gradec.
Tablete, paste in injekcije
Za odpravljanje notranjih zajedavcev največkrat uporabljamo tablete pa tudi paste in injekcijske pripravke. Njihove prednosti so preprosta uporaba, visoka palatibilnost, hiter nastop učinka, širok spekter delovanja - večina jih poleg bolh in klopov učinkuje tudi proti garjam, ušem in demodeksu, nekatera zdravila pa imajo dodano tudi učinkovino za zatiranje črevesnih zajedavcev in v tem primeru poskrbijo za kompletno zaščito živali pred zajedavci, tako zunanjimi kot notranjimi. V primerjavi z nekaterimi ampulami in ovratnicami pa nimajo repelentnega (odganjalnega) učinka. Čas delovanja je od enega do treh mesecev, odvisno od izdelka. »Večino izmed njih lahko varno uporabimo pri mladičih, starejših od dveh mesecev. Njihova uporaba se odsvetuje pri živalih z znano zgodovino ali predispozicijo za epilepsijo in nekatere druge nevrološke bolezni, saj obstaja tveganje, da njihova uporaba obstoječo nevrološko bolezen poslabša,« pojasnjuje dr. Kovše. »Iz prakse lahko potrdim, da gre za učinkovita klinično preizkušena zdravila, z neželenimi stranskimi učinki pa se srečujemo izjemno redko.«
Odrasle pse in mačke, predvsem tiste, ki imajo dostop tudi do zunanjega okolja, je treba načeloma redno in preventivno razglistiti vsake tri mesece, za kar bo ob raznih cepljenjih in preventivnih pregledih poskrbel veterinar, sicer je to odgovornost lastnika.
Tablete ali paste za odpravljanje notranjih zajedavcev pa so pogosto (ne)okusne, saj so nemalokrat grenke in pri živali povzročijo močan odpor in slinjenje. »Da se izognemo tovrstnim neprijetnim izkušnjam, je pomembno, da zdravilo skrijemo v za to namenjen priboljšek ali kaj drugega, kar bo prikrilo neprijeten okus zdravila, denimo topljeni sir, maslo ali košček mesa,« svetuje dr. Kovše, »potem pa se še prepričamo, da je žival zdravilo res zaužila, in ne izpljunila ali izbruhala. Lastnikom so lahko v pomoč tudi posebni aplikatorji za tablete. V zadnjih letih so proizvajalci antiparazitikov za živali veliko truda vložili prav v izboljšanje okusnosti in tako imenovane palatibilnosti teh zdravil. Zato je zdaj na trgu že mnogo tablet z okusnim ovojem ali v obliki žvečljivega priboljška, ki ga psi zaužijejo kar sami zaužijejo, kar večini lastnikov in živali občutno olajša neprijetno izkušnjo z dajanjem tablet.«
Sredstva, ki jih nanesemo na kožo, tudi odganjajo
Kapljice za kožni nanos v obliki ampul se živali nanašajo na kožo na del hrbta, ki si ga žival z lizanjem ne more doseči, to je navadno za vrat. Zdravilo se nato razporedi po koži v dlačnih mešičkih in lojnicah ter od tod deluje na zajedavce. »Sistemski stranski učinki so zato res izjemno redki, pride sicer lahko do reakcije in razdražene kože na mestu aplikacije, ki pa je večinoma prehodne narave,« o ampulah pove koroški veterinar. »Nekatere ampule imajo dodano učinkovino za zatiranje notranjih zajedavcev, ki se absorbira in deluje sistemsko. Čas delovanja je večinoma do enega meseca, v nekaterih primerih pa tudi do tri mesece. Ampul ne nanašamo na obolelo, ranjeno ali razdraženo kožo, poleg tega naj se koža nekaj dni pred nanosom in po njem ne zmoči, da lahko zdravilo optimalno učinkuje. Prav tako se predela nekaj ur po nanosu ne dotikamo, predvsem na to opozorimo otroke. Posebna previdnost je potrebna pri uporabi kapljic za kožni nanos pri mačkah, ki so precej bolj občutljive za učinkovine iz skupine piretrinov in permetrinov, zato pri mačkah vedno uporabimo samo tisto zdravilo, ki je za mačke uradno registrirano.« Prednost ampul je, da jih ima večina repelentni učinek, nekatere odganjajo tudi muhe in komarje. Podobno delujejo tudi nekateri spreji, ki pa imajo kratkotrajni učinek in jih je praviloma treba uporabljati kar vsak dan.
Ovratnice in ultrazvočni odganjalci
Ovratnice za zaščito pred klopi in bolhami odlikujejo razmeroma dolg čas delovanja (tudi do osem mesecev), repelentni učinek in dolgoročno gledano relativno ugodno razmerje med ceno in kakovostjo. »Najboljši učinek ovratnica doseže, če jo ima žival nameščeno neprestano, torej tudi doma. Čeprav naj se pri večini učinek s kopanjem ne bi izgubil, je ovratnico pred predvidenim kopanjem vseeno priporočljivo sneti, jo občasno obrisati in jo nežno raztegniti, da se učinkovitost nekoliko obnovi,« svetuje dr. Kovše. »Posebna previdnost je potrebna pri prostoživečih mačkah, pri katerih obstaja nevarnost, da bi se z ovratnico kam zataknile. Možne so tudi lokalne kožne preobčutljivostne reakcije, a so izjemno redke.«
Nobena izmed omenjenih oblik zaščite pred zajedavci pa ne zagotavlja nujno stoodstotne zaščite. Veliko je odvisno od okolja, v katerem žival živi, njenega zdravstvenega stanja in odziva na samo zdravilo. »Ob tem naj poudarim, da tako kot bakterije tudi paraziti lahko razvijejo odpornost proti nekaterim zdravilom. Zato je za popolno zaščito pred paraziti včasih smiselno hkrati uporabiti dve vrsti zdravil, ki se med seboj ne izključujeta. Lep primer dobre komplementarne nadgradnje učinka veterinarsko dostopnih zdravil so denimo elektronski oziroma ultrazvočni odganjalci klopov in bolh v obliki obeska, ki se namesti na ovratnico in z oddajanjem specifičnih visokofrekvenčnih ultrazvočnih valov, ki jih živali in ljudje ne zaznavamo, na klope in bolhe delujejo repelentno.«
Elektronski odganjalec klopov je varna naprava za pasje in mačje mladiče, tudi zelo stare pse in mačke, vse živali v času brejosti in za tiste, se jim zaradi nekaterih zdravstvenih težav odsvetuje uporaba druge zaščite.
»Če uporabljamo obesek v kombinaciji z veterinarsko dostopnimi antiparazitiki, sta učinek in zaščita tako rekoč popolna. S komplementarnim delovanjem obeh oblik zaščite lahko dosežemo najbolj optimalno, učinkovito in hkrati varno zaščito pred zajedavci,« poudarja dr. Kovše.
»Pri psih in mačkah veljajo nekatere posebnosti, predvsem glede na dlako, način in teritorij gibanja ter dejstvo, da je večji del telesa izpostavljen tlom, torej travi, grmičevju in podrasti, kjer je populacija klopov navadno največja. Zato so precej bolj dovzetni za to, da pridejo v stik s paraziti, ki v njihovi dlaki najdejo tudi varno zavetje pred zunanjimi vplivi. Najučinkovitejša zaščita je zato tista, ki tako odganja kot tudi uniči,« pojasnjuje veterinar z Veterinarske postaje Slovenj Gradec.
Ultrazvočni obeski za odganjanje zunanjih zajedavcev parazitom preprečijo, da bi prišli na telo gostitelja, saj onemogočijo delovanje senzoričnih organov klopov in bolh ter vodijo do začasne izgube orientacije.
Kombinirana zaščita je zaščita tudi proti tako imenovani srčni glisti oziroma dirofilariji, parazitu, ki v odrasli obliki zajeda v srcu in pljučni arteriji. »Za okužbo so dovzetni predvsem psi, parazit pa se prenaša s piki komarjev. S čedalje toplejšim podnebjem je pričakovati, da bodo komarji, ki prenašajo srčno glisto, vse bolj prisotni tudi v notranjosti države. Za preprečevanje okužbe s srčno glisto obstajajo zdravila v obliki tablet, injekcij in kapljic za kožni nanos (ampul), ki delujejo neposredno na ličinko kot razvojno stopnjo srčne gliste. Pa tudi razni repelentni pripravki v obliki ampul ali ovratnic, ki pomagajo odganjati nadležne komarje. Najboljša je kombinacija obojega, torej tako larvicidnega kot repelentnega preparata. Prvo zaščito je psu treba zagotoviti od dva do tri tedne ob prvi možni izpostavitvi tveganju okužbe,« o zaščiti proti srčni glisti svetuje veterinar.
Varnost uporabe antiparazitikov
Zaradi vse večje izbire zdravil in številnih nepreverjenih informacij na spletu se pri lastnikih lahko pojavljajo dvomi o varnosti uporabe antiparazitikov pri njihovih hišnih ljubljenčkih. S tovrstnimi vprašanji se vse pogosteje srečujejo tudi veterinarji, pojasnjuje dr. Kovše. »Tako kot pri vsakem zdravilu so tudi pri uporabi antiparazitikov možni, a zelo redki, stranski učinki. To ni nobena skrivnost. In vedno tudi rad poudarim, da mora biti vsako zdravilo vsaj malo tudi strup, če želimo, da proti nečemu deluje oziroma nekaj, v tem primeru parazite, tudi uniči. Že star Paracelsusov rek govori o tem, da je v vsaki stvari strup in da je odmerek tisti, ki loči strup od zdravila … V zadnjem času je vse večje nezaupanje ljudi v znanost in medicinsko stroko, ki ga nekatere dezinformacije na spletu samo podžigajo. Neuporaba zdravil za zaščito pred zajedavci izključno zaradi subjektivnega strahu pred statistično gledano zelo redkimi stranskimi učinki pa pod nobenim pogojem ne odtehta tveganja za okužbo s prenosljivimi boleznimi, ki jih prenašajo paraziti,« je jasen dr. Kovše.
