Pripraviti se na starost

Verjetno si vsi želimo, da bi bili na stara leta predvsem zdravi pa tudi finančno preskrbljeni. Da ne bi bili tako ali drugače odvisni od svojcev ali od države. Za zdravje in finančno varnost lahko veliko storimo sami. Če se bomo veliko gibali, predvsem v naravi, pa postorili takšna ali drugačna domača opravila, je velika verjetnost, da bomo tudi v visoki starosti bolj zdravi, kot bi bili, če bi na primer samo poležavali pred televizijskim zaslonom. Če si bomo v času delovne dobe kaj privarčevali tudi za stara leta, se bomo v starosti lažje odpravili kam na potep, si privoščili kakšno dražjo športno aktivnost, ogled kulturnih prireditev, tudi boljšo domsko oskrbo, če jo bomo potrebovali. O vsem tem pa je treba razmišljati že v mladih letih.
Enako velja za opremo v stanovanju ali hiši, ki mora biti prilagojena bivanju starejših, tudi o tem je treba razmišljati pravočasno, ko je še mogoče marsikaj postoriti v lastni režiji. Podobno je z druženjem. Ko se upokojimo, bi si morali prizadevati, da se čim prej včlanimo v kakšno lokalno ali prostočasno društvo s športnimi ali izobraževalnimi aktivnostmi. Člani različnih društev, tudi upokojenskih, ugotavljajo, da se mlajši upokojenci pogosto ne vključujejo v takšna društva. Nato pa se njihovi otroci odselijo, partner umre in na stara leta (p)ostanejo osamljeni. In takrat bi najbolj potrebovali družbo, da komu potožijo o vsakodnevnih težavah, morda zaradi pešajočega zdravja ali kar tako, da se imajo s kom pogovoriti. Marsikomu je v tolažbo vsaj živalska družba in o najbolj zvestih prijateljih, starejših psih, prav tako pišemo v tokratni Zlati jeseni.
Na srečo se življenjska doba prebivalcev v Sloveniji podaljšuje pa tudi starost postaja vse bolj zdrava. A to prinaša tudi negativne posledice, na primer to, da moramo delati dlje. Vsak četrti prebivalec Slovenije v starosti od 60 do 64 let je delovno aktiven, kar bi se še pred kakšnim desetletjem zdelo nepredstavljivo. Drugo vprašanje pa je, ali so delovna mesta ustrezno prilagojena starejšim delavcem, zdaj jih namreč mlajši sodelavci, predvsem pa njihovi delodajalci, nemalokrat izrivajo iz podjetja. S prilagojenimi delovnimi mesti pa bi bil delež delovno aktivnih v populaciji starejših še višji, kar si ne nazadnje želijo tudi pripravljavci naših pokojninskih reform. V času gospodarske konjunkture, ko v Sloveniji na mnogih področjih kronično primanjkuje kvalificirane delovne sile, bi lahko podjetja iskala rezerve tudi pri starejših delavcih, da bi jih motivirala čim dlje ostati v delovnem procesu.
Z različnimi presejalnimi programi, kot so Zora, Dora in Svit, pa lahko starejši veliko storijo na področju preventive, da je mogoče pravočasno odkriti tudi najbolj zahrbtne (rakave) bolezni. Le odzvati se je treba na povabilo za testiranje, ki je praviloma neboleče. Pišemo tudi o tej temi in ugotavljamo, da je slabša odzivnost med moškimi in med mlajšo populacijo. Veliko zanimivih podrobnosti o sebi nam je nanizala naša tokratna osrednja sogovornica Nina Gazibara, nekdaj uspešna manekenka, za katero je mogoče zapisati, da ostaja večno mlada. Četudi potoži, da jo občasno boli križ, pa je iz pogovora z njo sklepati, da se je starost skoraj ne dotakne in da v tretjem življenjskem obdobju živi tako polno življenje, kot ga morda niti v mladosti ni. Nina Gazibara je dober primer, kako je treba živeti na stara leta, dasiravno težko verjamemo, da šteje že 68 pomladi.