Hojka Berlič
Obhodi kurentov, tradicionalna pustna šega na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah bodo predvidoma po skoraj desetletju prizadevanj v začetku prihodnjega meseca tudi uradno vpisani na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. "Z ministrstva za kulturo smo dobili informacijo, da je dala evalvacijska skupina zeleno luč naši nominaciji, ki smo jo vložili skupaj z državo. In med 4. in 9. decembrom, ko bo v Južni Koreji 12. zasedanje Unescovega medvladnega odbora za nesnovno kulturno dediščino, nam bodo izročili tudi uradno listino o vpisu v register," pojasnjuje Branko Brumen, podpredsednik Federacije evropskih karnevalskih mest (FECC) in predsednik ptujskega Kurentovanja. "Zagotovo je to nekaj, na kar bi morala biti ponosna vsa Slovenija. Gre res za edkost, ki je nam Slovencem izvirna in originalna," dosežek komentira nekdanji ptujski župan Štefan Čelan, sicer tudi sam dolgoletni kurent in predsednik komisije, ki je pripravljala nominacijo za vpis na Unescov seznam. Kot zatrjuje, je v desetletjih videl kar nekaj podobnih likov, na svetu naj bi jih bilo okoli 140, a po njegovem mnenju nima noben od njih tako večplastne sporočilne vrednosti kot kurent.
Veliko podobnih likov, a noben nima tako večplastne sporočilne vrednosti kot kurent
V družbi Škofjeloškega pasijona
Obhodi kurentov se bodo Unescovemu seznamu pridružili kot drugi slovenski vpis, lani se je namreč kot prvi na seznam uvrstil Škofjeloški pasijon. Prizadevali so si tudi za vpis kranjske klobase, a jim je, kot je povedal priznani slovenski etnolog dr. Janez Bogataj, spodletelo. Gre za seznam, na katerem je zajeta celotna duhovna ustvarjalnost sveta, pojasnjuje pomen Bogataj. Z obhodi kurentov se po njegovemna Unescov seznam uvrščajo vitalne oblike kurenta, ki so značilne za agrarno območje. "Še vedno, čeprav gledajo vremensko napoved, se ljudem nekje v podzavesti zdi, da jim bo kurent prinesel pomlad. In čeprav imajo asfaltirano dvorišče, jim ugaja, da jim ga orač vseeno nekoliko preorje."
Nominacija je bila po besedah Čelana na koncu ocenjena kot vzorčna. Pot do uvrstitve na seznam je bila kljub temu vse prej kot kratka in lahka. Prve ideje, pravi Čelan, segajo desetletja nazaj. S pripravami pa so lahko resnično začeli leta 2008, ko je Slovenija ratificirala Unescovo Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine. "Na začetku za to tudi ni bilo pravega posluha na nacionalni ravni," se spominja Čelan. A so vztrajali. Obhode kurentov so leta 2012 vpisali v Register nesnovne dediščine Slovenije, nato so bili proglašeni za živo mojstrovino državnega pomena. Nosilec dediščine pa je postala leta 2014 ustanovljena Zveza društev kurentov, ki združuje 20 društev s preko 900 člani.
Še klekljanje in suhozidna gradnja
Kot pravijo na ministrstvu za kulturo, so bile prva enota slovenske dediščine, ki je bila prepoznana s strani UNESCO, Škocjanske jame, ki so bile na seznam vpisane leta 1986. "Do danes so se jim pridružili še trije vpisi. Prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju, Dediščina živega srebra: Almaden in Idrija ter Starodavni in prvinski bukovi gozdov Karpatov in drugih regij Evrope. Slovenija ima od 1. decembra 2016 na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisan Škofjeloški pasijon." In še: "Ministrstvo za kulturo je letos oddalo še dve nominaciji za vpis na Reprezentativni seznam, in sicer Klekljanja čipk v Sloveniji ter večnacionalno nominacijo Suhozidne gradnje, ki jo skupaj pripravlja 9 držav (Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Francija, Grčija, Italija, Slovenija, Španija, Švica). Nominaciji bosta obravnavani v letu 2018."
Želijo si največji etnofest
Ptujski župan Miran Senčar ob uvrstitvi na Unescov seznam že napoveduje, da bo prihajajoče Kurentovanje še posebej slavnostno. "To za mesto pomeni ogromno. Gre za novi magnet, ki bo v mesto privabil še več turistov." Po oceni Brumna je to celo najpomembnejši zgodovinski dosežek v novejši zgodovini Ptuja po pridobitvi statusa mestne občine leta 1994, ki bo imel dolgoročne posledice na razvoj in prepoznavnost Ptuja v širšem prostoru in za katerega upa, da ga bodo znali kapitalizirati. Temu pritrjujejo tudi na ministrstvu za kulturo, kjer med drugim pravijo, da vpis pomeni še posebej dobro turistično promocijo, saj nekateri turisti načrtno obiskujejo le kraje, ki so na Unescovem seznamu.
Uvrstitev obhodov kurentov na Unescov seznam pa Čelan vidi tudi kot priložnost za javno razpravo o tem, kaj ta dediščina pomeni in kako jo uporabljati, ne da bi jo uničili, temveč da bi jo smiselno razvijali naprej. Že leta si, kot pravi, tudi prizadeva, da bi etnografski del Kurentovanja izvzeli iz povorke. "To smo začeli graditi z otvoritveno etnografsko povorko, ki se odmika od karnevala. S karnevalom namreč ne moremo konkurirati največjim na svetu. Bi si pa želeli narediti največji svetovni etnofest." Čelan dodaja, da so veliko za ohranjanje izročila kurenta naredili tudi s tem, da so ustanovili zvezo in napisali kodeks. In tako pri marsikateri skupini preprečili banaliziranje lika, ki ga povzroča recimo tudi udeleževanje na različnih tekmah, predvsem smučarskih. Sprejemljive pa so po njegovem mnenju vendarle izmenjave pustnih etnoloških likov na etnofestih, tudi če se prireditve odvijajo ob drugem letnem času.
"Na vsak način je vpis na Unescov seznam pozitiven. Vprašanje pa je seveda, kako bo znala Slovenija to izkoristiti," se ob tem sprašuje tudi Bogataj in dodaja, da imajo nekatere države na seznamu že precejšnje število elementov kulturne dediščine. Zato bi si želel, da bi po poti kurentovih obhodov stopili še kakšni drugi liki iz Slovenije. "Cerkljanski laufarji so tudi prav gotovo nekaj posebnega in še vedno prav tako zelo vitalni."
