Vrhovno sodišče RS je zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti (ZVZ), ki jo je v zvezi z izrekom enotne kazni zapora v višini 30 let v imenu obtoženega Borisa Koprivnikarja vložil odvetnik Marko Petek. Zato Koprivnikar, ki kazen prestaja v zaporu na Dobu, za zdaj tam ostaja za trideset let oziroma za nekaj več kot dvajset, ker je v zaporu že več kot deset let.
Vrhovno sodišče namreč ni sprejelo odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), na katerega se je zaradi višine enotne kazni trideset let zapora že pred meseci pritožil Koprivnikar oziroma njegov odvetnik. Menila sta, da bi bilo mogoče Koprivnikarju, obsojenemu za dva umora ter druga kazniva dejanja, izreči enotno kazen dvajset let zapora, kar bi bilo po slovenski zakonodaji za obsojenca ugodnejše. S tem se je strinjalo tudi ESČP, ki je presodilo, da so slovenska sodišča v Koprivnikarjevem primeru kršila kazenski zakonik KZ-1, ki določa, da mora biti enotna kazen večja od vsake posamezne kazni, v obsojenčevem primeru torej tudi večja od 30 let, hkrati pa, da ne sme preseči 20 let. ESČP se je postavilo na stališče, da bi morala sodišča takšno protislovno določbo razlagati na način, ki je za obsojenca ugodnejši.
Boštjan Koprivnikar je bil dvakrat obsojen na trideset let zapora, a se mu obe kazni štejeta kot ena, saj mu po zakonu ni mogoče izreči več kot tridesetletne enotne zaporne kazni. Najprej je bil obsojen na tridestletno zaporno kazen zaradi grozljivega umora komaj 18-letne Nine Dobrič, ki jo je umoril in odvrgel v Savo nekje pri Litiji, nato pa še za umor 30-letnega Stojana Kranjca, katerega trupla nikoli niso našli. Oba umora naj bi se bila zgodila leta 2002, Koprivnikar pa je umora zagrešil skupaj s Simonom Trančarjem, ki je za oba umora dobil po 15 let zapora, nato mu je sodišče izreklo enotno kazen 20 let.
V nasprotju z načelom enakosti
Na osnovi odločbe ESČP je Koprivnikar znova vložil ZVZ na vrhovno sodišče. Z vrhovnega sodišča so nam sporočili, da so vrhovni sodniki zavzeli stališče, da bi bil izrek enotne kazni zapora v višini 20 let, za kar se je v ZVZ zavzemal Koprivnikar, v nasprotju z vsemi načelnimi izhodišči o izrekanju (enotnih) kazni, pa tudi v nasprotju z načelom enakosti.
Vrhovno sodišče je pri reševanju ZVZ izhajalo iz stališča, da se mora opredeliti do odločbe ESČP. Vendar pa meni, da ugotovitev kršitve konvencijske pravice sama po sebi ne pomeni, da bo vložnik zahteve z njo uspel. Vrhovno sodišče je zato zadevo ponovno pretehtalo iz vidika vseh relevantnih pravnih argumentov. Presodilo je, da zakonodajalec pri sprejemanju KZ-1 ni uredil izrekanja enotne kazni za primere, kot je obravnavani. Namen zakonodajalca namreč zagotovo ni bil, da bo za nekatere obsojence enotna kazen nižja od kazni, ki so izrečene za posamezna kazniva dejanja. Gre torej za položaj prekrite pravne praznine.
“Vrhovno sodišče je zato presojalo, na kakšen način naj se ta prekrita pravna praznina v obsojenčevem primeru zapolni, in presodilo, da je obsojencu potrebno izreči enotno kazen v višini 30 let. Izrek enotne kazni v višini 20 let, za kar se je sicer zavzemal vložnik zahteve, bi bil v nasprotju z vsemi načelnimi izhodišči o izrekanju (enotnih) kazni, pa tudi v nasprotju z načelom enakosti. Izrek enotne kazni v višini 30 let pa se takemu, že kar absurdnemu rezultatu izogne, hkrati pa je pravičen do obsojenca, kateremu je bila tridesetletna zaporna kazen za kaznivo dejanje umora nenazadnje že izrečena," so še sporočili z vrhovnega sodišča.
Odvetnik Petek nam je povedal, da je z odločitvijo vrhovnega sodišča seznanjen, sodbe pa še ni prebral, ker je na dopustu. Ko bo sodbo preučil, se bosta s Koprivnikarjem dogovorila za nadaljnje pravne korake.