Damijana Žišt
Slovenski policisti v letošnjem letu ugotavljajo, da so v porastu kazniva dejanja, povezana z nedovoljeno trgovino z drogo in orožjem, nekoliko manj pa je bilo odkritih organiziranih kriminalnih oblik trgovanja s ponarejenimi bankovci, čeprav policija občasno še zaseže posamezne ponaredke. O organiziranem kriminalu v Sloveniji smo se pogovarjali s Tomažem Peršoljo, vodjo Sektorja za organizirano kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi.
Pomemben je denar, ne dejavnost
"Policija v Sloveniji za zdaj ne zaznava, da bi bile naše kriminalne združbe, ki jih odkrijemo, organizirane po sistemu mafije, ki je hierarhično organizirana. To pomeni, da ima na vrhu šefa, ki ima pod seboj podrejene, vse tja do tako imenovanih vojakov, članov združbe, ki na primer skrbijo za transport, prevoze in prodajo droge. Takšne organizirane združbe pogosto vzporedno s kriminalno dejavnostjo opravljajo še legitimno dejavnost, prek katere perejo denar. Pri nas se člani kriminalnih združb združujejo s člani iste združbe, ki delujejo tudi v tujini - in običajno je šef združbe v tujini, ne v Sloveniji. Člani združbe, ki so v Sloveniji, pa običajno skrbijo, če se vrnem na nedovoljeno trgovino z drogo, za skladiščenje, transport in prodajo droge v Sloveniji. Člani kriminalnih združb v Sloveniji se v glavnem združujejo zaradi želje po dobičku, ne glede na to, za kakšno prepovedano dejavnost gre. Nekateri med njimi so tudi v sorodu, nikakor pa ni to pravilo za članstvo v neki kriminalni združbi. Zadnja leta opažamo, da so člani kriminalnih združb, ki jih policija obravnava v Sloveniji, v glavnem zaposleni in jim je nedovoljena kriminalna dejavnost bolj dodatni vir zaslužka. Le redki so brezposelni, mednje štejemo odvisnike od prepovedanih drog, ki drogo prodajajo v glavnem zato, da si jo priskrbijo za svoje potrebe," pravi Peršolja.
Glede trgovine z orožjem slovenska policija zadnja leta ugotavlja, da je nekoliko v porastu oziroma letos je bilo odkritega več prepovedanega orožja in eksploziva kot prejšnja leta. "Še vedno je veliko orožja na območju držav nekdanje Jugoslavije in Kosova iz zadnje vojne na Balkanu, zato je trgovina z orožjem še vedno dober posel. Orožje in eksploziv, ki smo ga letos odkrili, je bilo v glavnem namenjeno v skandinavske države. Za tovrstno nelegalno dejavnost je še vedno aktualna tako imenovana balkanska pot, ki vodi skozi države nekdanje Jugoslavije do Slovenije in naprej v druge evropske države. Načini tihotapljenja orožja in eksploziva so zelo različni, orožje smo odkrili tudi med prtljago potnikov v avtobusu na mejnih prehodih Gruškovje in Obrežje, ko je šla prtljaga skozi rentgen. V določenih primerih je bilo ugotovljeno, da je bilo skrito orožje oziroma eksploziv v kruhu in celo v majonezi," dodaja Peršolja.
Nova pot za ilegalne migracije
Glede ilegalnih migracij slovenska policija skupaj z drugimi evropskimi policijami opaža, da se je odprla nova migrantska pot, zato se je v zadnjih mesecih povečal pritok ilegalnih migrantov v nekatere evropske države. Poleg sedanje ustaljene poti od Grčije skozi Makedonijo, Srbijo, Hrvaško in Slovenijo v druge države EU ilegalni migranti čedalje pogosteje uporabljajo novo pot, ki poteka iz Grčije najprej v Albanijo, potem pa v Črno goro, Bosno in Hercegovino, od tam na Hrvaško ter v Slovenijo in naprej v druge države EU.
"Glede ilegalnih migracij zadnje čase evropske policije, predvsem iz držav zahodnega Balkana, tudi Slovenije, opažamo, da so se kriminalne združbe, ki se ukvarjajo s tovrstno nezakonito dejavnostjo, nekoliko potuhnile in se bolj zaprle. Zaradi tega imamo težave glede identifikacije članov kriminalnih združb. Zadnje čase v Sloveniji opažamo, da na primer niso več slovenski državljani tisti, ki organizirajo ilegalne prehode migrantov skozi Slovenijo, temveč so na primer romunski ali bolgarski državljani oziroma državljani držav zahodnega Balkana in pripadniki etničnih skupnosti, od koder izvirajo migranti. Ti potem organizirajo celotni prevoz, na primer od Grčije do ciljnih držav osrednje ali severne Evrope," pravi Peršolja. Evropske policije, predvsem iz zahodnega Balkana in Slovenije, poznajo več načinov ilegalnih prehodov državnih meja. "Ko gre za delno organizirane ilegalne prehode, ilegalnim migrantom člani kriminalnih združb na mobilne pametne telefone namestijo aplikacijo, ki jim pokaže pot, po kateri morajo, da na skrivaj pridejo iz ene države v drugo. Člani kriminalne združbe jim na poti, za lažjo orientacijo, na primer pobarvajo drevesa ali kamne z dogovorjeno barvo, da ne zaidejo. Druga oblika je organizirana pot v celoti, od vstopne do ciljne države, s prevozi in počivališči. Koliko morajo plačati kriminalni združbi, je odvisno od tega, iz katere države prihajajo in katera je njihova ciljna država, cene se gibljejo od dva do devet tisoč evrov na osebo. Za ilegalni prehod posamezne državne meje pa naj bi ilegalni pribežniki organizatorjem plačali od 400 do 500 evrov," pove Peršolja.
V Sloveniji se goji konoplja
Slovenska policija pa je zadnje čase uspešnejša tudi pri odkrivanju kaznivih dejanj in storilcev, povezanih s trgovanjem z drogo, zato tudi beležijo porast tovrstnih kaznivih dejanj. Peršolja pravi, da naša policija letno odkrije okoli sto laboratorijev za izdelavo konoplje, ki je tudi najpogosteje zasežena droga pri nas. Sledijo zasegi heroina, kokaina in sintetičnih drog, ki v Slovenijo pogosto pridejo s pošto iz izvorne države Kitajske, saj si tabletke s psihotropnimi snovmi kupci naročijo prek tako imenovanega dark weba oziroma internetnih strani, ki so skrite običajnim uporabnikom. Kokain v Evropo še vedno prihaja iz izvornih držav Srednje in Južne Amerike, heroin pa iz Afganistana. Na policiji ugotavljajo, da so kriminalnim združbam nekoliko upadli zaslužki glede prodane droge, saj je na tržišču, tudi v Sloveniji, na primer veliko kokaina, zato je cena na črnem trgu nekoliko padla.
Glede trgovine z ljudmi, kamor spadajo na primer spolno ali drugo izkoriščanje, beračenje in izvrševanje kaznivih dejanj za člane kriminalnih združb, odkrita kazniva dejanja iz leto v leto v glavnem ostajajo enaka. Peršolja pravi, da so sicer nekoliko v upadu prisiljena beračenja in nekoliko v porastu izvrševanje prisilnih uličnih in drugih manjših tatvin, ko člani kriminalne združbe silijo žrtve k izvrševanju kaznivih dejanj za povečanje njihovega dobička. Sicer pa policija letno izvede dve do tri akcije v nočnih klubih, v katerih obstaja sum trgovine z ljudmi in prisilne prostitucije.
