Slovo očeta kubanske revolucije

Kubanci vsaj uradno žalujejo za dolgoletnim voditeljem in očetom kubanske revolucije Fidelom Castrom, ki je umrl v petek v starosti 90 let. Tisti, ki jim je uspelo pobegniti s Kube in živijo večinoma v ZDA, so seveda veseli.
Na Kubi se bodo od legendarnega voditelja poslovili z množičnimi žalnimi slovesnostmi in štiridnevno pogrebno procesijo. Castra so upepelili v soboto, prvi dan devetdnevnega žalovanja, ki so ga razglasile oblasti. Za danes so državljane povabili, naj se zberejo na znamenitem Trgu revolucije v Havani. Žara s pepelom bo nato štiri dni potovala po državi. Pogreb bo 4. decembra v drugem največjem kubanskem mestu Santiago. Prav v Santiagu je Castro leta 1953 prvič poskušal zanetiti revolucijo, vendar mu ni uspelo. Šest let kasneje mu je uspelo strmoglaviti diktatorja Fulgencia Batisto.

Gverilec, diktator, državnik

Gverilec, državnik in eden najbolj slikovitih osebnosti sodobne zgodovine, tako opisujejo Castra. Bil je še zadnja velika osebnost mednarodnega komunizma, če seveda odštejemo izoliranega severnokorejskega voditelja

Kim Jong Una

, na otoku skoraj pred vrati ZDA, le 150 kilometrov od Floride, je oblikoval komunistično državo in skoraj pet desetletij kljuboval močni sosedi. Zaradi slabega zdravja se je zadnja leta v javnosti pojavljal le redko. Na kongresu kubanske komunistične partije aprila je pokazal, da že razmišlja o smrti. "Za vse nas pride čas," je takrat dejal, zaradi česar se je več partijskim delegatom orosilo oko.

Verjel v revolucijo

Fidel se je po uradnih podatkih rodil 13. avgusta 1926 v mestu Biran na vzhodu Kube kot nezakonski otrok španskemu priseljencu, ki je postal uspešen kmetovalec, in njegovi služkinji. Šolo je obiskoval skupaj z otroki kmečkega porekla, tako da je bil že v rani mladosti priča hudi revščini, v kateri je živela večina Kubancev. Študiral je pravo v Havani, kjer se je kaj hitro vključil v univerzitetno politično življenje. Po diplomi je odprl odvetniško pisarno, čeprav je bila njegova prava ljubezen politika. Leta 1952 je kandidiral za sedež v kongresu, a je državni udar generala Fulgenica Batiste volitve odložil.

Kubi je nato Castro vladal s trdo roko. Ob preoblikovanju države ni zasegel le premoženja tujih družb, temveč celo lastne družine, ob tem pa so nanj leteli očitki o obsežnih kršitvah človekovih pravic. Zaradi zemljiške reforme se je njegov režim znašel na nasprotnem bregu z ZDA, ki so proti Kubi uvedle trgovinski embargo in podprle spodletelo invazijo oboroženih Kubancev na Prašičji zaliv leta 1961. Castro se je povezal s Sovjetsko zvezo in namestitev sovjetskih raket na Kubo leta 1962 je svet privedla na rob jedrske vojne. Toda po razpadu Sovjetske zveze je Kuba zapadla v globoko gospodarsko krizo. Kubanskemu partijskemu vrhu s Fidelom na čelu so popoln propad države pomagali preprečiti prihodki od turizma in sodelovanje z nafto bogato Venezuelo.

Mešani odzivi iz sveta

Castrova smrt je v svetu izzvala mešane odzive. Ruski predsednik

Vladimir Putin

je Castra označil za simbol nekega obdobja. "Ime tega pomembnega državnika se upravičeno smatra za simbol nekega obdobja v sodobni zgodovini sveta. Fidel Castro je bil iskren in zanesljiv prijatelj Rusije," je sporočil iz Kremlja. Predsednik komunistične Kitajske

Xi Jinping

pa je v sporočilu, ki so ga objavili na začetku osrednjih poročil na državni televiziji, poudaril, da bo "Tovariš Castro živel večno".