(TEST) Mercedes-Benz GLB: Najbolj sveži športni terenec iz Stuttgarta

Težko ali skoraj nemogoče bi bilo pričakovati, da bi se stuttgartska avtomobilska hiša hotela ali smela izogniti stampedu športnih terencev. V njihovem modelskem portfelju jih je presunljivo veliko, (skoraj) vsi so označeni z GL, potem pa sledi črka, ki označuje oziroma določa njegov velikostni in siceršnji razred. GLB je postavljen bolj na začetek oziroma med GLA in GLC, najbolj svež v tej ponudbi.

Narejen je na osnovi, ki ji jo deli z manjšim GLA, kar med drugim pomeni, da je tudi v zasnovi pogona enak: načeloma gre ta na prednji kolesi, če ni zraven štirikolesni 4matic, kot ga je imel testni primerek. Dimenzijska primerjava z večjim GLC v osnovni izvedbi (imajo še kupejevsko različico) zastavlja logično vprašanje: zakaj je GLB, če pa je GLC razredno in sicer pozicioniran višje, za le 24 milimetrov daljši? Tudi pri medosni razdalji, prav tisti, ki bistveno vpliva na notranjo prostornost, je razlika precej skromna (dobrih 50 milimetrov), medtem ko pri širini in višini tudi ni v nebo vpijočih razlik ali vsaj ne tolikšnih, da bi jih zmoglo brez težav zaznati celo mercedesovsko izurjeno oko. Odgovor bi bilo treba iskati v marketinški oziroma tržni razlagi, a je po drugi strani tudi znano, da je GLC postavljen na osnovo, pri kateri gre moč motorja na zadnji kolesni par (če ni prej omenjeni 4matic). To pa zahteva vzdolžno in ne prečno postavljen motor, kot je pri GLB.

Še nekaj malega o karoserijski podobi. Je precej škatlasta oziroma oglata, torej klasična, kar pomeni spogledovanje z okusom, ki ne ceni dizajnerskih izletov v drugačnost. To je kar razumljivo, kajti Mercedes-Benz ima precej publike višje starosti. Morda pa se čez čas rodi še kupejevska različica, ki tako kot pri GLC in GLE nagovarja malo drugačno občinstvo.

Sedaj že vemo: notranjost oziroma armaturna plošča je načeloma precej enaka v skoraj vseh modelih. Pred voznikom in deloma sovoznikom se razprostira dvojni zaslon (vsak po 10,2 palca) pod enotnim steklom. Deluje impresivno, premijsko. Grafika je privlačna, nekako vrhunska, vse ureja znani Mercedesov operacijski sistem oziroma vmesnik MBUX. Temu ukazuješ glasovno - s slovenščino ne gre - in s stikali na volanu, preko ploščice na sredinskem delu med obema sedežema ali pa kar na dotik. Možnosti je veliko in potrebuješ čas, da vse obvladaš. Tisti, ki se radi igrajo, bodo imeli nekaj časa kaj početi. A se hkrati vprašaš, kdo si zmore vse zapomniti. Zlahka bi dobil stavo, če bi trdil, da jih ni prav veliko, še posebno med tistimi, ki predstavljajo precejšen del kupcev, po letih pa so prej stari kot mladi. In je vsaj zanimivo, a nekoliko staromodno: samodejnemu osemstopenjskemu menjalniku ukazuješ s prestavno ročico na desni strani volana …

Čeprav športni terenec, je GLB ohranil oziroma ima nekaj praktičnih in zato uporabnih oziroma hvalevrednih lastnosti. Na primer klop v drugi vrsti je pomična naprej in nazaj. To prinese različno velik prtljažni prostor, ob šestem in sedmem sedežu v zadku pa več nujno potrebnega prostora za tiste, ki sedijo tam zadaj. Ni razkošja, to je jasno, pa tudi tja zadaj ne prideš zlahka, še manj nazaj. Za oba dodatna sedeža je treba krepko seči v žep (dodatnih 1177 evrov!). To pomeni, da je treba že ob nakupu premisliti, ali je to smiselno. Če je družina malo večja, zagotovo je, če si sedeža omisliš zgolj za vsak slučaj, je že vprašljivo. Drži pa, da ko sta oba zložena v dno prtljažnika, ne zavzameta prostora; tudi zloženi sedeži druge vrste ustvarijo povsem ravno prtljažno dno, nakladalnega prtljažnega roba ni niti za centimeter. Če so se pred davnimi časi pri Mercedesu požvižgali na takšno praktičnost, se pri GLB niso in to je dobro.

Dizelski štirivaljnik je v tej izvedbi najmočnejši. Na skrbi ima kar zajetno težo, toda moči je za voznika, ki ve, da to ni suvovski športnik, dovolj. Možno je izbirati med različnimi voznimi profili, večinoma ustreza tisti udobni, kajti v izvedbi Sport je podvozje nekaj trše in bolj občutljivo za udarce s ceste. GLB ima tudi 4x4 pogon, a ve se, kako je s tem - zanesljivo tega avtomobila ne boste videli v kakšni grapi in grmovju oziroma blatu, kjer bi lastnik preskušal, koliko zmore. Ugodna je poraba, GLB je kljub svojemu športnoterenskemu značaju zelo suveren na avtocestah, kjer zlahka vzdržuje visoke potovalne hitrosti. A začudi dejstvo, da je delovanje nekaterih asistenčnih sistemov - predvsem samodejni preklop med dolgimi in zasenčenimi lučmi ter asistenca za prepoznavanje prometnih znakov - muhasto, torej neprepričljivo.

GLB je vendarle pravi mercedes - z udobjem, kar prestižnim notranjim okoljem, pohvalno prtljažno prostornostjo in celo praktičnostjo ter seveda s ceno …