MC20 je 4,7 metra dolg, skoraj dva metra širok in le malo več kot 1,2 metra visok športni kupe, ki naj bi bil duhovni naslednik modela MC12 iz leta 2004. A črke in številke v imenih je treba razumeti prav: MC pomeni Maserati Corse (dirkaški maserati), pri MC20 številka označuje letošnjo letnico, pri MC12 pa število valjev. No, MC20 jih ima pol manj, torej šest.
Kakorkoli že, za MC20 pravijo, da ima dirkaške gene in da je 97 odstotkov razvoja nastalo virtualno s softverom, ki so ga razvili sami in ki naj bi, pravijo, lahko upošteval tudi to, kaj je voznik zajtrkoval. Razvoj je zato lahko trajal borih 24 mesecev, vključno z delom na aerodinamiki, ki so ga opravili v vetrovniku svetovno priznanega izdelovalca dirkaških šasij Dallara. Za to so porabili več kot dva tisoč ur, z izjemo diskretnega spojlerja na zadku pa večino aerodinamike, ki jo zahteva 325 km/h hiter avtomobil, opravlja spodnji del avtomobila.
Motor, ki so ga poimenovali Nettuno (Neptun, torej tisti rimski bog, ki v rokah drži palico s trizobom), je trilitrski, 90-stopinjski V6 z dvema turbopuhaloma ter z Maseratijevo tehnologijo MTC (Maserati Twin Combustion). Tehnika ima vzor v formuli ena, gre pa za poseben način nadzora zgorevanja. Vsak valj ima namreč dvojno zgorevalno komoro, običajno s pomožno svečko in predkomoro z glavno vžigalno svečko. Vse je torej v znamenju številke 2: po dve komori na vaj, po dve svečki na valj in tudi dve vrsti vbrizga - neposredni (350 barov) in posredni (6 barov).
Motor je daleč od tega, da bi bil med najbolj zmogljivimi, je pa menda z 210 konjskimi močmi na liter prostornine najbolj zmogljiv serijski šestvaljnik. Zmore namreč 730 njutonmetrov in 463 kilovatov (630 KM), s čimer do 100 km/h pospeši v manj kot 2,9 sekunde. K temu seveda veliko pripomore majhna masa - vozilo namreč tehta manj kot 1500 kilogramov, torej le malo več kot najtežji volkswagen golf.
Pogonski sklop, ki preko osemstopenjskega robotiziranega menjalnika poganja zadnji kolesi, je vpet v kletko (monokok), ki jo je Maserati prav tako razvil v sodelovanju z Dallaro, preko nje pa je poveznjena kupejevska karoserija s krilnimi vrati. Kletka je zasnovana tako, da bo nad njo lahko tudi kabriolet in kasneje še električno gnana različica. Arhitektura in geometrija bosta vselej enaki, drobne razlike bodo le v dodatnih ojačitvah, prilagojenih različnim zahtevam.
V notranjosti, kjer ni mogoče spregledati karbona in usnja, je vse urejeno, kot pričakuje odličen športni voznik. Na volanskem obroču izstopata gumba za zagon ter za hiter start (Launch Control), na tunelu dva gumba za menjalnik in vrtljivi gumb za izbiro enega od petih načinov vozne dinamike, v sredini vrtljivega gumba pa je še gumb za nastavitev togosti podvozja.
MC20 bo nastajal tam, kjer sta še do novembra lani nastajala granturismo in grancabrio. Toda za MC20 uvajajo skoraj kirurško čisto okolje, ker se pri tolerancah, velikih za petino debeline lasu (torej nekaj mikrometrov), lahko pozna celo vpliv majhnih prašnih delcev. Filigranska natančnost iz Modene, ki spominja na švicarske urarje …