Mostiščarji so izviren slovenski satirični strip, ki za ozadje kritike družbenih razmer uporabi praprebivalce Ljubljanskega barja, ki so živeli pred približno 5000 leti v hišah na kolih, ko je bilo barje še jezero. Ta skok nazaj v zgodovino je avtorju omogočil več možnosti za satirično obdelavo vsakdanjih, družbenih in političnih stranpoti v prvi polovici osemdesetih let v Sloveniji. Kljub temu je strip presenetljivo aktualen tudi danes, saj so razmerja med vladarji in vladanimi ter zlorabe politike vedno aktualni, le ozadja se spreminjajo.
Jernej Rovšek (1951) riše, tako kot večina striparjev, od zgodnjega otroštva, in to z levo roko. Ta ljubezen ga je pripeljala na Šolo za oblikovanje, ki jo je zaključil na oddelku za grafično oblikovanje leta 1969. Po spletu okoliščin ga je pot vodila na Pravno fakulteto v Ljubljani, ki jo je končal leta 1974. Od leta 1970 je objavljal karikature v TT (Tedenska tribuna), ITD, Pavlihi, Stopu in drugod, nekaj tudi po takratni Jugoslaviji. Po končani fakulteti se je zaposlil na takratni republiški skupščini in takrat so nastajali Mostiščarji. Ko so se poslovili, se je od skupščine poslovil tudi avtor. Vrnil se je leta 1989 kot sekretar ustavne komisije. To je bil čas osamosvojitvenih ustavnih amandmajev in priprave nove ustave. Od leta 1990 do upokojitve pa je delal na področju človekovih pravic, najprej kot sekretar Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin in nato kot namestnik (1994-2016) vseh prvih štirih varuhov človekovih pravic.
Kot boste ugotovili, so satirični stripi še vedno več kot aktualni. "Odločil sem se le za leto 1982. Vse epizode, ki sem jih izbral, so bile torej objavljene pred štiridesetimi leti v tedniku Teleks," je zapisal avtor.
Zgodovina se ponavlja
Na izjemne satirične stripe Jerneja Rovška izpred štirih desetletij se je s svojim rednim satiričnim stripom odzval tudi naš mojster Marko Kočevar.