V beneških lagunah so pred sezono napovedali 33 milijonov turistov, večino v poletnih mesecih. Seveda je največ enodnevnih pohodnikov, ki so Benetkam - kot ladijski turisti - trn v peti. So Benetke lahko tudi trajnostne? Pesnik Petrarka je pred stoletji zapisal, da so pregrešno bogate lepote, denarja in zlata, še bolj pa slave. Serenissima. Srečnica.
Leta 1798 je nemški pisatelj in zgodovinar M. C. Arndt menda prvi javno oznanil, da so mesto smrti in črne kuge, gnusne in smrdljive - vsaj od takrat Benetke nezadržno umirajo. Vedno znova in vedno bolj.
Primerljive le same s seboj
Reševanje tisočletnih talnih mozaikov
Najnižji del starih Benetk je območje vzhodnega dela Markovega trga s cerkvijo; jeseni bodo tam zapore, s hidravličnim sistemom ga bodo skušali izsušiti. Šele pol stoletja po katastrofalni povodnji 4. novembra 1966, ko se je morje dvignilo na nikoli preseženih 1,94 metra nad normalo, se začenjajo dela za učinkovito zaščito trga in bazilike. Trajala naj bi pol leta, s posegom rešujejo tudi talne mozaike leta 1063 zgrajene bizantinske cerkve. Obenem naj bi stekel projekt videonadzora lagune in mesta z uvajanjem ekološko sprejemljivih LED-svetilk. Stalo bo okoli 30 milijonov evrov, a saj so uboge Benetke bogate. Glede na slabe izkušnje z mafijskim milijardnim projektom protipoplavnih zapornic Mose (ta je odnesel prejšnjega župana), ki naj bi prav letos končno zaživel, so Benečani upravičeno skeptični. Mnogi si želijo zime, vlage, megle, nekaj zasebnosti in celo samote.
Otroški roki nič več beneška znamenitost
Ko domačini bežijo in mesto izgublja duha in dušo, je treba poskrbeti za novo identiteto. Za precej razburjenja je poskrbela odstranitev para belih rok, ki je dobro leto molel iz kaluže Velikega kanala in simbolno podpiral vogal palače iz 14. stoletja Ca'Sagrado, ki jo je dala zgraditi družina Morosini, v njej je bival tudi Galilej. Danes je tam luksuzni hotel. Skoraj desetmetrsko instalacijo Support Lorenza Quinna (plastika opozarja na dvigovanje morske gladine) so domačini in obiskovalci Benetk kmalu spontano razglasili za najnovejšo znamenitost mesta in zahtevali, da ostane. Neuspešno. Zavod za spomeniško varstvo je odločil, da gre za zlorabo in modno sklicevanje na boj za okolje. Roki so odpeljali na restavriranje v Barcelono, potem naj bi začasno mesto našli v Modiglianijevem Livornu.
Novi imenitneži si podajajo štafeto
Po zlomu leta 1797 so Benetke naglo tonile v pozabo, Avstrijci jim niso vrnili slave, saj so vlogo kraljice Jadrana in dediščino namenili modernemu Trstu. Iz sna je Benetke zbudil Thomas Mann z novelo Smrt v Benetkah. Čarobno mesto so prvič povezali s kopnim, a tudi po drugi svetovni vojni si dolgo ni opomoglo. Na obali so nasproti postavili industrijsko pošast v Margheri. In potem so prišli turisti. Nenadoma so Benetke magično pritegovale bogate in slavne. Pomembno vlogo je odigrala legendarna Peggy Guggenheim, sedaj so z muzeji in galerijami trdno v rokah francoskega mogotca Francoisa Pinaulta in njegovega kroga.
Pred poletjem je za veliko pozornosti poskrbela skrivnostna Ira von Fuerstenberg, ki je v sprejemnih dvoranah nekdanje Napoleonove rezidence, današnjem muzeju Correr, predstavila tej novi beneški javnosti okoli 80 svojih glamuroznih del, nekoristnih predmetov iz žlahtnih materialov, od porfirja do gorskih kristalov. Pravi, da je v Benetkah kot doma. Pregovorno neuničljiva Ira je nedvomno znanilec nove družbe in dobe. Menda jo je po tragični smrti Grace Kelly zasnubil monaški knez Rainier, poroko je preprečila njegova ljubosumna hči Carolina Monaška, ki se je bala za svoje reprezentančno mesto.
Ira se je rodila 18. aprila 1940 v Rimu kot princesa Virginia Carolina Theresa Pancrazia Galdina von Fürstenberg, njen oče je bil podjetni princ in pustolovec Tassilo, mama pa Claire Agnelli, sestra močnega poslovneža Umberta Agnellija. Vsekakor imenitna popotnica.
Stoletja brušen beneški biser
Leglo povojne beneške družabne kronike je bilo dolgo v znamenitem hotelu Danieli, ki mu danes (kakor nekaterim v Sloveniji) usodo kroji ameriški investicijski sklad Apollo. Stara rdeča in novejša siva stavba na Obali sužnjev ob svinčenih ječah sta v nizu obalnega prospekta nasproti otočka San Giorgio Maggiore dobro prepoznavni. To je bilo nekdanje središče Benetk. Dve stoletji hotel že gosti znane ljudi od Balzaca in Churchilla do astronavta Neila Armstronga.
Staro gre z novim
Turisti se radi povzpnejo na zvonik, od koder je Galileo Galilei s svojim teleskopom opazoval nočno nebo, luno, mesto in laguno. Manj znano je, da v Benetkah najdemo tudi muzej Leonarda da Vincija, kjer si je moč ogledati interaktivne modele, risbe, načrte univerzalnega genija, ki je svetoval pri izpeljavi toka reke Brente, ki je nekoč napajala Veliki kanal.
Župan Luigi Brugnaro se zaveda dragocenosti svojega mesta, še pred poletjem je naznanil nove ukrepe in poostritev nadzora v Benetkah, med drugim bodo uvedli prepoved vožnje s kanuji in malimi čolni na vesla po beneških kanalih. Nov je tudi poziv tujcem, naj se do starega mesta in prebivalstva obnašajo spoštljivo. Akcija in kampanja EnjoyRespectVenezia na letakih, v brošurah in prek elektronskih aplikacij obiskovalce seznanja s prepovedmi in pravili. Sredi julija so se na Markovem trgu pojavili posebni nadzorniki in redarji, ki bodo v bodoče skrbeli tudi za red in čistočo.
Prepovedi, navodila, omejitve
S prepovedmi in novimi pravili igre bodo skušali usmerjati vsakodnevne turistične horde, ko večina dnevnih migrantov misli, da je Veniceland nekakšna virtualna igrica, stavbe pa plastične. Za individualne klasične obiskovalce, ki prihajajo iz ljubezni do Benetk, so nastopili slabi časi. Gibanje bo vse bolj omejeno, vstopnine vse višje in najave obiska obvezne. Kmalu bo vse plačljivo, tudi kakšna posebno lepa veduta ali panorama a la Canaletto. Domačini, ki so Benetke živeli, postajajo delavci s kopnega, pa še gondoljerji, prodajalci zelenjave in rib ter morskih sadežev in spominkov ter drugi izvajalci storitev ne bodo več del svojega mesta, marveč vozači.