Po Sloveniji deluje 56 univerz za tretje življenjsko obdobje, tri od teh v Mariboru. Med najmlajšimi je Društvo univerza za tretje življenjsko obdobje, ustanovljeno pred petimi leti, ki ga že od začetka vodi dr. Zdenka Pašić. Prostore jim ves ta čas brezplačno odstopa DOBA, kot resnega partnerja na področju izobraževanja starejših v mestu pa jih je prepoznala tudi Mestna občina Maribor. Ta preko občinskih razpisov sofinancira delovanje programov, da lahko udeležencem zagotavljajo nižje prispevke za plačljive celoletne programe. Poleg teh prirejajo tudi brezplačna predavanja in delavnice, namenjene širši javnosti, ne zgolj članom društva. Slednjih je letos okoli 540, od teh jih je približno 200 vključenih v enega ali več izobraževalnih programov. V okviru Društva univerza za tretje življenjsko obdobje (U3ŽO) letos izvajajo 21 izobraževalnih programov z najrazličnejšimi vsebinami, od učenja tujih jezikov prek telesne vadbe, miselnih delavnic, zdrave prehrane in osnov samozdravljenja do spoznavanja Maribora in Slovenije. Vodi jih 18 mentorjev, med njimi jih nekaj poučuje prostovoljno, za organizacijske zadeve skrbi še okoli pet prostovoljk, od letos imajo za štiri ure dnevno zaposleno tudi strokovno sodelavko. "Starejšim želimo posredovati tista znanja, ki jim bodo omogočala čim bolj samostojno, kakovostno življenje v tem obdobju. Ta znanja so z vsakim letom, vsakim mesecem bolj zahtevna, in če jih nismo osvojili, ko smo bili še aktivni, se jim lahko posvetimo zdaj," pojasnjuje Zdenka Pašić.
Želje: večja aktivnost udeležencev, medgeneracijsko in mednarodno sodelovanje
Na koncu vsakega študijskega leta skupina, ki pripravlja programsko shemo za prihodnje leto, skupaj z mentorji presodi, kateri programi so bili dobro obiskani in katerih ne bodo več razpisali, da bi kar najbolje odgovorili na želje in potrebe udeležencev. "Za prihodnja šolska leta je eden naših ciljev ta, da bi bili udeleženci na naših izobraževanjih še bolj aktivni, želimo jim ponuditi tako imenovano raziskovalno poučevanje, da bi bodisi individualno bodisi v skupini sami nekaj raziskali," opisuje Pašićeva. Druga želja je intenzivnejše medgeneracijsko povezovanje. "Eden naših programov je lutkovni klub, v katerem udeleženke pod vodstvom mentorice vsako leto pripravijo eno lutkovno predstavo in povabijo šole na brezplačni ogled," kot primer medgeneracijskega sodelovanja izpostavlja sogovornica. Tretja želja pa je mednarodno sodelovanje, možnost zanj vidijo zlasti v programu Erasmus, ki vključuje tudi izobraževanje starejših. "Tako bi lahko imeli naši člani stike s tujimi udeleženci podobnih organizacij, naši mentorji pa bi lahko spoznali tudi kake nove metode poučevanja," razmišlja Zdenka Pašić.
Članarina in prispevki
Letna članarina društva je 17 evrov, za včlanitev ni nikakršnega pogoja, ne po starosti ne po statusu, lahko se jim pridružijo tudi še delovno aktivni. Prispevke za programe, kot rečeno, sofinancira MOM, zato udeleženci plačajo le del, lahko tudi v dveh obrokih. Za tuje jezike v obsegu 60 šolskih ur je letni prispevek 170 evrov, za telovadbo 130 evrov, za 14-dnevne delavnice je prispevek udeležencev odvisen od sofinanciranja, znaša od 20 do 80 evrov. Bolj so podprti programi, namenjeni spoznavanju tehnologije in zdravega življenjskega sloga, razlaga Zdenka Pašić.
Poleg učenja pomembno tudi druženje
Strokovna sodelavka Valerija Tominc, ki se je U3ŽO sprva pridružila kot učiteljica angleščine, poudarja, da je ob izobraževanju za starejše zelo pomembno tudi druženje, nekateri udeleženci, zlasti v celoletnih programih, se zelo povežejo med seboj, se družijo tudi zasebno in si medsebojno pomagajo. "Mentorji lahko druženje in tkanje vezi spodbujamo tudi z načinom poučevanja, delom v dvojicah in skupinah. Poskušam se izogniti frontalnemu poučevanju, raje imam sodelovanje, pri katerem se učimo drug od drugega. Navsezadnje tudi mentorji od udeležencev," razlaga Valerija Tominc. Kako je zasnovala pouk angleščine? "Udeleženci so sicer razdeljeni v skupine po predznanju, vendar skupine niso povsem homogene, se pa učenci med seboj zelo bodrijo in prilagajajo," pravi sogovornica. Ni tako pomembno, koliko slovnice bodo usvojili v določenem času, v ospredju je pogovor, raba jezika. "Poskušamo delati tudi razne mini projekte, lani smo denimo izdali knjižico domišljijskih spisov, kako si posameznik predstavlja svoj dan v domu upokojencev. Tako so se v tujem jeziku tudi kreativno izražali," opisuje Valerija Tominc.
Vsaka generacija je pomembna
"Kdor ima svoje cilje, se uči in deluje, ima drugačno starost. Vključenost starejših dviguje kakovost življenja drugima dvema generacijama: prvi generaciji, ki se šele šola, da bo vstopila v življenje, in drugi, delovno aktivni generaciji. Vsaka generacija dobi v družbi svoje mesto in nam manjka, če katera izpade. Mlajša in srednja generacija silita starejše z novostmi, na primer z digitalizacijo. Starejši pa imajo uspele poti na vseh področjih in so neprecenljivi svetovalci, če sodelujejo z ostalimi generacijami," je v čestitki društvu U3ŽO ob peti obletnici zapisala dr. Ana Krajnc, predsednica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, ki deluje že 41 let.
Želela je več od skrbi za dom in vnuke
Pozornosti pa na univerzi ne posvečajo zgolj tujim jezikom, temveč tudi slovenskemu, zlasti v programu Ko spregovori literarno besedilo. Vodita ga Lidija Štrucl in Srečko Reher, upokojeni dolgoletni profesor slovenščine na Biotehniški šoli Maribor. Delavnica branja z letošnjim letom vstopa že v tretje leto. Njeni udeleženci se na srečanja intenzivno pripravijo. "Za razpravo izberemo navadno krajše besedilo, da ga lahko v štirinajstih dneh vsakdo prebere. Izbiramo besedila iz vseh treh literarnih zvrsti: lirike, epike in dramatike," opisuje Reher. "Naše bralce motivirajo nikoli dokončno odgovorjena občečloveška vprašanja, na katera odgovarjajo literarna besedila drugače kot znanstvena."
Ena od članic knjižnega kluba je 65-letna Irena Fijauž, ki obiskuje še pouk angleščine in se udeležuje strokovnih ekskurzij. "V knjižnem klubu v zanimivih debatah spoznavamo literarna dela in z izmenjavo mnenj potrjujemo, da ima vsaka zgodba svoje oči. Na strokovnih ekskurzijah spoznavamo našo domovino, ki je polna zanimivosti, znamenitosti in skrivnosti. Vsa dosedanja predavanja so bila izredno koristna in življenjska," pravi Fijauževa, ki programe obiskuje drugo leto. Zakaj se je odločila zanje? "Upokojitve sem se veselila, ker se mi je zdelo, da po 40 letih dela v šoli potrebujem mir. Pa se je pričelo vsakdanje delo v gospodinjstvu, na vrtu, z vnuki. 'A to je to?!' sem bila razočarana. 'Hočem nekaj več!'. Od prijateljic sem izvedela, da na U3ŽO pridobiš znanja, ki jih kot starejše osebe potrebujemo in v času službe ni bilo časa in možnosti, da bi se na teh področjih izobraževali," pojasnjuje svojo odločitev. Zanjo ji ni žal: "Več ko ima človek socialnih stikov, manj časa ima za staranje. Na U3ŽO sem dobila nove sošolce in sošolke, družimo se tudi zunaj izobraževanja. Naša druženja so polna vedrine in smeha. Zato rada prihajam na U3ŽO, saj se mi, bi lahko rekla, izpolnjujejo sanje."
Treba je skrbeti zase
Peter Burjek je pri 64 letih upokojen dobro leto in pol, od januarja 2023. V službi je kot vodja sindikata organiziral izlete, v mladih letih je deloval kot vodnik v mladinskem odseku planinskega društva Maribor. „Tako sem vzljubil hojo v gore, zato sem se odločil za program Aktivna hoja. V začetku smo bili majhna skupina, ker pa dober glas seže v deveto vas, je naša skupina narasla že na 15 udeležencev. Hodimo vsak ponedeljek, ne glede na vreme, po hribih v okolici Maribora. Imamo dve mentorici, tako da poleg hoje še telovadimo in delamo vaje, primerne za naša leta. Tako razgibamo telo in duha, saj je gibanje za starejše najcenejša oblika zdravljenja. Človek, ki ima zavest, da skrbi za svoje zdravje, se giblje vsak dan, hodi, plava, kolesari ali kaj drugega," razlaga Burjek. Ker rad potuje, so mu zanimive strokovne ekskurzije po Sloveniji in tudi preko meje pa predavanja in nemščina, ki jo potrebuje za spremljanje nemških programov po televiziji in pri kolesarjenju onstran meje, "kjer je za kolesarje boljša infrastruktura kot pri nas. Včasih je potrebno tudi kaj povprašati, predvsem v nemškem jeziku. Zato je bila odločitev za tečaj nemškega jezika povsem samoumevna. Zdaj že drugo leto obiskujem tečaj nemščine in pouk je zelo zanimiv," meni sogovornik. Obiskuje še program Zdrava prehrana za zrela leta, želel pa bi si obnoviti tudi mladostno plesno znanje. "Obiskovanje izobraževalnih programov na naši univerzi pozitivno vpliva na dušo, saj se družimo z vrstniki, ki imajo podobne interese in pozitivno gledajo na življenje," sklene Peter Burjek.
