Glas Arethe Franklin naj bi imel razpon štirih oktav. Glasbeno kariero, ki se je raztezala čez sedem desetletij, je ovekovečila z 18 dobljenimi grammyji, enim med njimi za življenjsko delo. Bila je prva ženska, ki so jo leta 1987 sprejeli v slovito Dvorano slavnih rock'n'rolla, pa ženska z največ uspešnicami, uvrščenimi na glasbene lestvice. Na Billboardovi lestvici je kraljevala s 112 singli in se uvršča v kategorijo pevk z najbolje prodajanimi ploščami vseh časov.
Njen sivi klobuk je imel lastno spletno stran
Ikona črnske Amerike
Letošnji šestnajsti avgust je bil za njene oboževalce in vse glasbene sladokusce žalosten dan. Kraljica soula se je poslovila po osemletnem boju z rakom na trebušni slinavki. V starosti 76 let je umrla v Detroitu v oskrbi hospica. Svojo bolezen je dolgo prikrivala pred javnostjo in se dokončno umaknila z glasbenih odrov šele leto pred smrtjo. Lanskega novembra je vidno shujšana in utrujena od bolezni zadnjič zapela na gala koncertu v New Yorku, namenjenemu skladu Eltona Johna za boj proti aidsu. Po vzgledu črnskih glasbenikov v preteklosti je pevka zmeraj pričakovala, da ji koncerte plačujejo v gotovini, ki jo je nato odnesla kar v torbici. Podatke o svojem premoženju je vse življenje skrbno skrivala, ob njeni smrti naj bi bilo vredno 80 milijonov dolarjev in za seboj ni pustila oporoke. Za odvetnike je torej ostalo precej dela.
Trpko družinsko ozadje
Njeno zasebno življenje je bilo težko, turbulentno in prežeto z odvisnostmi. Skrbno ga je skušala skrivati pred očmi javnosti in ga preko medijev prikazati čim bolj idealnega. Rojena je bila leta 1942 v Memphisu in pri njenih štirih letih se je družina preselila v Detroit. Mama, izvrstna gospel pevka, je zaradi promiskuitetnega moža družino zapustila, kar je Aretho močno prizadelo. Še hujši udarec je doživela pri devetih, ko ji je mama umrla. Oboje naj bi usodno vplivalo nanjo in se izrazilo v občutku izgube varnosti. Oče je bil baptistični pastor in zaradi nastopov v medijih popularen po vsej Ameriki. Bil je borec za črnske pravice in bližnji prijatelj Martina Luthra Kinga ter najvplivnejša oseba v Arethinem življenju. Odraščala je v stiku z znanimi črnskimi osebnostmi in tako imela možnosti, da se je že kot mlado dekle učila petja pri najboljših mojstricah soula, kot sta bili Mahalia Jackson in Clara Ward. Že pri devetih letih je kot otroška atrakcija prepevala svoj solo pred navdušeno 1500-glavo množico.
Po smrti Arethine matere je oče prevzel vzgojo svoje hčerke, ki je odraščala ob njem ter njegovih partnericah in ljubicah. Biograf David Ritz, ki je pridobil možnost Aretho spremljati desetletja in pisati njeno avtorizirano biografijo, se je kasneje odločil spisati še realno biografijo z naslovom The life of Aretha Franklin: Respect. V njej jo je pokazal v drugačni luči, kot si je to želela Franklinova. V 520 strani dolgi neavtorizirani biografiji piše tudi o orgijah, ki so se po mašah dogajale v očetovi cerkvi, in Ray Charles je takratno dogajanje pokomentiral z besedami: "Bili so bolj nenasitni od mene, kar je dovolj zgovorno." Aretha je zgodaj začela izkazovati telesno ljubezen in tako je prvič zanosila pri dvanajstih, pri petnajstih je imela že drugega otroka - sinova je imela z različnima očetoma. Zaradi glasbene kariere je pri dvanajstih pustila šolo, njena sinova pa sta odraščala pod okriljem babice z vzdevkom Big Mama in Arethine sestre. Iz obdobja, ko je očeta spremljala v njegovi gospel karavani, v kateri je pela in igrala klavir (po posluhu je igrala že pri štirih letih), se je spominjala rasne diskriminacije, ki so jo doživljali. Lahko so obedovali le v določenih restavracijah ali pa kupovali hrano v trgovinah in jedli kar ob cesti.
Glasbeni vzpon in osebne težave
Zaradi izjemnega glasu in nadarjenosti za igranje klavirja jo je oče že kot najstnico plasiral v zabavno industrijo. Z osemnajstimi leti je odšla v New York in podpisala pogodbo z Atlantic Records. Leto kasneje se je poročila s prvim možem Tedom Whitom, detroitskim nasilnežem in zvodnikom, ki je financiral njeno glasbeno kariero z dobičkom iz prostitucije. Slava je prišla prehitro in Aretha nanjo ni bila pripravljena. Alkohol in preobjedanje sta ji pomenila uteho in v vrtinec teh težav je bila ujeta celo življenje. V nesrečnem sedemletnem zakonu je bila deležna tudi telesnega nasilja, klofute so priletele kar vpričo drugih. V tem zakonu se je rodil tretji sin Ted, kasneje glasbenik, ki jo je pogosto kot kitarist spremljal na njenih nastopih. Ne da se spregledati, da doživeto zakonsko nasilje odseva v pesmi Think, ki je njena redka soavtorska uspešnica, spisana v kombinaciji z možem Tedom. "Raje premisli, kaj mi nameravaš storiti," prepeva svojemu moškemu. Posvetila jo je vsem ženskam, deležnim zlorabe, in je postala feministična himna. V letu, ko je pesem izšla, je zapustila nasilnega moža, razvezala sta se dve leti kasneje. Skladba Think je ponovno rojstvo z velikim uspehom dosegla dvanajst let kasneje v filmu Blues Brothers, v katerem je igrala v vlogi gospe Murphy.
Ko si je Obama obrisal solzo
Besedila njenih pesmi so kazala podobo močne in samozavestne ženske. Zanimiv je primer, ko je Aretha v nekem intervjuju za revijo Vogue izjavila: "S to pesmijo se zlahka poistovetim." Govor je bil o skladbi A Natural Woman, ki sta jo avtorja Carole King in njen takratni soprog Gerry Goffin vsebinsko oblikovala kot zahvalo hvaležne ženske svojemu ljubimcu. Aretha pa jo je spremenila v izjavo o moči samozavestne ženske, ki je dosegla notranje duševno ravnovesje. V dneh po njeni smrti je posnetek te pesmi, ki jo je zapela pred tremi leti v Kennedyjevem centru, postal spletna senzacija. Aretha, oblečena v krznen plašč, prične skladbo za klavirjem, se nato postavi na sredo odra, odvrže plašč in zapoje s svojim mogočnim glasom. Publika je na nogah, avtorica Carole King brezmejno navdušena, predsednik Obama pa si je obrisal solzo. Tudi pesmi Respect, ki jo je napisal Otis Redding, je dala novo noto in dušo. Izvorno besedilo je bilo napisano s perspektive utrujenega delavca, ki pričakuje, da mu žena po napornem delu "pokaže malo spoštovanja" v zameno za njegovo finančno podporo. Aretha je besedilo pesmi odpela z vidika finančno neodvisne ženske, ki želi postati enakopravna moškemu na vseh področjih, in si z njo prislužila prvega grammyja.
Uspešnice, ki so postale klasika
Na glasbenem področju je pri starosti 25 in 26 let postala "must-have" v domala vsakem ameriškem gospodinjstvu in nekaj let zatem dosegla svetovno slavo ter v komercialnem smislu postala mainstreamovska. Njene največje uspešnice so Respect, (You Make Me Feel Like) A Natural Woman, I Say a Little Prayer, Chain of Fools in Think. Svoj glasbeni vrhunec je doživela konec šestdesetih, pesmi Respect in Chain of Fools sta čez noč postali klasika. Leto 1972 je proslavila z dvojno platinastim albumom Amazing Grace, ki je dvajset let po izidu ponovno postal uspešnica in se prodal v dveh milijonih primerkov. Vodilna pesem Amazing Grace je do sedaj najuspešnejša gospel skladba, album pa njen najbolje prodajani v celotni karieri. Njen brat je uspeh skladbe komentiral z besedami, da sta bila album in skladba prav to, kar je črna Amerika, morda celo vsa Amerika, po izgubi Martina Luthra Kinga, Malcolma X in Bobbyja Kennedyja potrebovala v tistem času.
V sedemdesetih in v začetku osemdesetih ni dohajala disko obdobja in njena kariera je bila na trhlih nogah. Blokirali sta jo tudi skrb za očeta v komi in njegova smrt leta 1984. Po uspehu v filmu Blues Brothers se je leta 1985 v velikem slogu vrnila z albumom Who's Zoomin' Who? in vodilnim hitom Freeway of Love ter z odmevnim sodelovanjem z duetom Eurythmics. Duet z Georgeem Michaelom I Knew You Were Waiting iz leta 1987 je njena največja uspešnica na Billboardovi lestvici, Georgeu Michaelu pa je prinesla prvega grammyja. Pod svoje okrilje jo je vzela založba Arista pod vodstvom Cliva Davisa, ki je s svojim pristopom znal med zvezde izstrelil mnoge glasbenike. Nadvse odmevno je bilo njeno sodelovanje s producentom in piscem uspešnic Narado Michaelom Waldnom (pod okriljem je imel tudi takrat vzpenjajočo se Whitney Houston), ki je v njene skladbe vnesel sodobnejše pristope. Njena pesem Freeway of Love je bila takratni poletni hit, a obenem njena zadnja R&B uspešnica številka ena. V videu ji na saksofonu igra "Springsteenov" Clarence Clemons, video pa je poklon njenemu rodnemu Detroitu.
Težavna in razvajena diva
Razbita družina je pustila posledice v osebnostni negotovosti in nenehni zaskrbljenosti, da ni dovolj dobra pevka, dovolj lepa kot ženska in dovolj dobra mama. V svetu glasbe je imela status dive, a predvsem osebnostno težavne in razvajene. Njena negotovost se je kazala tudi v ljubosumju na stanovske kolegice. Močno jo je razkačila izjava pevke Beyoncé, ki je na eni izmed podelitev grammyjev Tino Turner upravičeno poimenovala "kraljica". Tako kot so Aretho poimenovali "kraljico soula", nosi Tina Turner naslov "kraljica rock'n'rolla". Čeprav je bila krstna botra Whitney Houston, je bila ljubosumna tudi nanjo, kakor tudi na Diano Ross, kar je prekrila s sprenevedanji, "da ne ve, zaradi česa bi morala biti ljubosumna nanju". Nič bolje se ni godilo starejši sestri Ermi, ki je Aretho kot back vokal občasno spremljala na koncertih. Erma je bila izvajalka originalne verzije skladbe Peace of My Heart, s katero je bila nominirana za grammyja. Z njo je kasneje zaslovela Janis Joplin.
Osebnostna labilnost in druge duševne težave so jo kar nekajkrat pripeljale na zdravljenje v kliniko. Javnost je bila z njenimi izjavami deležna nerealnih in izkrivljenih informacij, ko je medijem prodajala izmišljene zgodbice o čudovitem zasebnem življenju, skrivnih ljubimcih in poroki z moškim, ki za to sploh ni vedel.
Strah pred letenjem
Marsikateri med njenimi slovenskimi oboževalci je zaman upal, da bo divo soula lahko zadnjih trideset let v živo poslušal na kakšnem koncertu v Evropi. Na našem kontinentu so jo oboževalci lahko prvič videli v živo po izdaji njenega tretjega albuma Lady Soul, ki jo je izstrelil med mednarodne zvezde, in nazadnje poslušali na njeni turneji leta 1983. Zadnjih 34 let se je bojevala s strahom pred letenjem, vse od takrat, ko je med poletom v majhnem letalu doživela strahovito neurje. "Sedaj sem bolj zemeljski človek," je komentirala svoj strah pred letenjem. Na koncerte je potovala z avtobusom, se turnejam v tujini in na zahodni obali zaradi napornega prevoza izogibala, kar je vplivalo tudi na njeno kariero. Tako tudi ni poletela po nagrado ob sprejemu v dvorano slavnih, v Evropi so ji za koncerte ponujali enormne vsote denarja, za nastop na vsakoletnem gala plesu Rdečega križa je ni prepričal niti monaški princ Albert.
Aretha Franklin se v zgodovino ni zapisala le zaradi svojega veličastnega glasu, temveč tudi zaradi zagnanega sodelovanja pri boju za razne človekove in družbene pravice. Če so bile njene pesmi včasih himne večinoma črnskih gibanj, jih na današnjih shodih v ZDA prepevajo predstavniki vseh družbenih skupin.
