V Sv. Jurij se priseljujejo

Darja Lukman Žunec Darja Lukman Žunec
05.05.2017 15:41

V enajstih letih so se izvili iz najhujše nerazvitosti, a zdaj je za naložbe na voljo le 37 odstotkov proračuna

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Občina Sv. Jurij v Slovenskih goricah je med najmlajšimi v državi. Nastala je pred enajstimi leti, ko se je izločila iz velike lenarške občine. V njej zdaj živi 2187 prebivalcev v 599 gospodinjstvih in osmih večjih krajih in zaselkih, ki so razpršeni po gričih, občinsko središče Jurovski Dol pa je v dolini reke Globovnice.
Ker je bilo ob nastanku občine kar 30 odstotkov prebivalstva starejšega in vezanega na ekstenzivno kmetijsko dejavnost, so se soočali s težavami demografsko ogroženih območij. Vendar je zadnja leta zaradi priselitev v kraj, ki je ponudil nekaj parcel in stanovanj za mlade družine, odseljenih prebivalcev iz občine manj, kot je tistih, ki so se v občino priselili. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na tisoč prebivalcev je zdaj pozitiven in znaša 3,9, medtem ko je slovensko povprečje 0,9. Tudi povprečna starost občanov je z 41,8 leta nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije.

Prikrajšani za naložbeni denar

Če jim je minula leta uspelo s proračunom in denarjem EU urediti vse glavne vpadnice v občinsko središče ter razširiti in na novo preplastiti najhitrejšo navezavo na pomursko avtocesto, pa zadnja leta zelo občutijo, da je naložbenega denarja od države in iz EU precej manj.
Župan Peter Škrlec: "Vedno manj ali praktično nič ni razpisov, financiranih s strani EU, kar pomeni za nas vedno večje težave pri pridobivanju denarja. Prav tako so v zadnjih letih precej nižji deleži države za investicije na podlagi 23. člena zakona o financiranju občin, ki naj bi služil zmanjševanju razvojnega zaostanka. Na drugi strani se povečujejo stroški oskrbnin v zavodih in domovih za ostarele, plačila razlike do ekonomske cene vrtca ..., ki jih kot socialne transferje občina po zakonu mora redno plačevati. Zato ostaja vedno manjši delež proračunskega denarja za izvedbo sicer nujnih vlaganj."

Novo šolsko igrišče

V letošnjem proračunu občine je 2,263 milijona evrov, kakih 37 odstotkov lahko odrinejo za naložbe. V prejšnjih letih je ta delež znašal več kot polovico. Kljub temu so lani in bodo tudi letos izpeljali nekaj večjih naložb. Med najpomembnejše župan uvršča obnovo ceste proti pokopališču s parkirišči v vrednosti 71 tisočakov, kjer delež države po zakonu o financiranju občin znaša dobrih 26 tisočakov. Pri Osnovni šoli Jožeta Hudalesa, ki so jo v minulih letih skrbno obnovili in razširili ter ji prizidali sodoben vrtec, so na novo uredili športno igrišče, vredno 54 tisočakov. Fundacija za šport je zanj prispevala dobrih 12 tisočakov. Lotili so se tudi energetske obnove osnovnošolske telovadnice, vredne 259 tisoč evrov. Zanjo so iz EU pridobili skoraj 125 tisočakov.
Vzdrževanju občinskih cest bodo letos lahko namenili nekaj čez 40 tisoč evrov in posodobitvi ceste Srednji Gasteraj-Repa skoraj 47 tisočakov. Večje posodobitve načrtujejo še na cesti Srednji Gasteraj-Šenekar-Zaletinger in na drugih odsekih gasterajskih cest, kamor bodo skupno vložili še 244 tisoč evrov, od tega bo petina denarja iz države. Med dolgoročne načrte uvrščajo ureditev območja Plateisovine v središču Jurovskega Dola. Če jim bo uspelo odkupiti zemljišče, bodo objekte porušili in intenzivno iskali vlagatelje.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta