Potem ko se je prejšnji teden vrnila skupina sirskih beguncev, so bili trije fantje tako hudo pretepeni, da so potrebovali zdravniško oskrbo. Ker je Barbara Vodopivec v Veliko Kladušo prišla z avtom, jih je odpeljala do zdravstvenega doma, pojasni. Antropologinja opiše, kaj je v Evropi, znotraj mej EU, pričakalo begunce: prišli so do Slovenije, zaprosili za azil, bili predani nazaj hrvaški policiji, ta jih je pretepla in pregnala nazaj v BiH. "Eden od fantov je imel veliko grdih modric po nogah, hrbtu in trebuhu, drugi je težko dihal, ker ga je, kot je opisal, hrvaška policija močno zabila v njihov kombi, tretji je imel hud glavobol, ker naj bi mu bil policaj stal na glavi," ponovi zgodbe o nasilju in poniževanju.
Na videz arbitrarna ravnanja slovenske policije
Z njimi se na meji med BiH in Hrvaško srečujejo tako rekoč vsak dan. "Tudi če slovenska policija ni nasilna, je soodgovorna za nasilje, ki ga nad ljudmi, ki jim jih vrnejo, izvajajo hrvaški policisti. Ljudem vzamejo vse, tudi dostojanstvo," pravi Barbara Vodopivec. V Slovenijo se je vrnila v nedeljo. O poniževanju, jemanju telefonov, oblek, obutve in denarja ter nasilju hrvaške policije govorijo številna poročila, tudi poročilo hrvaške varuhinje za človekove pravice. Potem ko so ljudje v Veliki Kladuši izvedeli, da je iz Slovenije, so sami prišli do nje z dokumenti, ki so pričali, da so bili v Sloveniji. Spraševali so jo: "Je azil v Sloveniji res zaprt?"
Pričevanja o nasilju nad ljudmi
V petek je organizacija No name kitchen objavila še eno od pričevanj o nasilju hrvaške policije. Tokrat gre za pričevanje Kurdinje, ki je s svojo družino prebegnila iz Irana. Mama in oče sta na poti skupaj s polnoletnima hčerko in sinom ter z najmlajšo, 15-letno hčerko. Pred dnevi jih ujela hrvaška policija. Tako moške kot ženske v večji skupini so prisilili, da so se slekli do golega in jih otipavali. Eno skupino moških so nato pretepli v policijskem obroču, druge so odpeljali v hribe. Ko so jih spodili iz policijskega kombija, je najmlajša hčerka poskušala preprečiti, da bi tepli njenega očeta, a so z udarci stolkli tudi njo. To pričevanje prihaja hkrati s poročilom organizacije Save the children v Italiji, ki opozarja, da brutalnost francoske policije na meji z Italijo postavlja številne, tudi mladoletne begunke in migrantke v položaj, ko jih tihotapci in drugi ljudje lažje izkoriščajo za spolne usluge v zameno za možnost nadaljevanja poti proti cilju - varnosti.
Ni podatka o plačilih policiji?
Podatki policiji, ki smo jih dobili v petek, potrjujejo, da je junija prišlo do preobrata v policijskem ravnanju. Policija je letos zabeležila skupno 3281 ilegalnih prehodov meje in od tega je 2024 oseb zaprosilo za mednarodno zaščito, to pomeni 61,6 odstotka. Od tega so po (zadnjih) podatkih policije skoraj pol, 1008 prošenj za azil zabeležili v maju. Tedaj jih je med 1270 osebami, ki so nedovoljeno prestopile mejo, 79 odstotkov zaprosilo za mednarodno zaščito. Junija je nato ta delež doživel drastičen padec na le 30 odstotkov - od 946 zabeleženih oseb, ki so nedovoljeno prešle mejo, jih je za azil zaprosilo 284.
Hkrati se je povečalo število primerov, ko je policija zabeležila prekršek zaradi nedovoljenega prestopa meje in izdala plačilni nalog (ali obdolžilni nalog v primerih mladoletnikov, ki niso zaprosili za azil). Takih je bilo junija kar 326 (v maju 249), še dodatnim 336 osebam pa je policija izrekla le opozorilo (maja je izrekla 13 opozoril).
Zaradi poročil notranji nadzor na policiji
Policija za zdaj trdi, da podatkov o skupnem znesku plačil na podlagi plačilnih nalogov, izdanih zaradi prekrška nedovoljenega prehoda meje v maju in juniju, nima. A če je junija tretjina oseb, ki so jim bili izdani plačilni nalogi, te plačala takoj, torej polovičko v višini 230 evrov, nanese to 25.070 evrov. Petindvajset tisoč evrov, ki jih je policija pridobila s tem, da na meji protipravno prisilno verižno vrača ljudi, ki izrazijo namero, da želijo v Sloveniji zaprositi za azil. Vrača jih policiji, o kateri obstajajo številna poročila, da nad begunci in migranti izvaja nasilje ter jih nato prežene čez mejo v BiH ali Srbijo. Ob tem slovenska policija na vsa vprašanja o tem odgovarja le, da "ravnanja hrvaških organov ne moremo komentirati".
V mednarodni organizaciji za človekove pravice Amnesty International pravijo, da so prejšnji teden imeli sestanek na notranjem ministrstvu Vesne Györkös Žnidar, kjer trdijo, da izvajajo notranji nadzor. "Naša priporočila in pozivi ostajajo isti in so zapisani v poročilu," pravi Jerneja Turin. Notranji nadzor ne izpolnjuje njihovega poziva k neodvisni preiskavi. O nadaljnjih korakih in kampanji se bodo odločali v naslednjih tednih, situacijo pa bodo vsekakor spremljali še naprej.
