Ključno vprašanje njegovega predavanja v Mariboru bo: Kaj je bolj pomembno – inteligenca ali zavest?. Tema, ki jo preizprašuje tudi v obeh delih svoje knjige Smrt transhumanizmu, svobodo ljudem. Mišak je tudi avtor in voditelj priljubljene televizijske oddaje Na robu znanosti. Na Večeru v živo nam bo podal pomembne informacije in napotke za zdravo in izpolnjujoče preživetje v novem tisočletju.
Kaj, kje, kdaj
Vabljeni na ekskluzivno srečanje Večer v živo s Krešimirjem Miškom, ki bo 22. februarja v Narodnem domu v Mariboru. Vstopnice vas čakajo na Večeru (ponedeljek, sreda, petek med 9. in 12. uro) in na prodajnih mestih Eventima (pošte, trafike, bencinski servisi …). Cena vstopnice je za naročnike Večera v predprodaji 10 evrov, redna cena pa 12 evrov. Gost bo predaval v hrvaškem jeziku. Več informacij o dogodkih in možnost spletnega nakupa vstopnic lahko najdete na prenovljeni spletni strani vecer.com/vzivo.
Smrt transhumanizmu, svobodo ljudem
Kot novinar in voditelj svoje inovativne oddaje Na robu znanosti na HTV deluje že skoraj 20 let. S svojim delom je zelo priljubljen tudi pri nas. "Raziskuje na križiščih naravoslovnih in družboslovnih znanosti, okoljske problematike, tehnologije ter njenega vpliva na zdravje in družbo. Odkriva skrita znanja ter skrite dejavnosti korporacij in vlad ter tako spodbuja k razvoju zavesti. Intervjuval je že tudi najvidnejše avtoritete z vsega sveta, kot so dr. Bruce Lipton, dr. Rupert Sheldrake, dr. Joe Dispenza, Pjotr Garjajev, Gregg Braden ... Skupaj z njimi kažejo, kako je mogoče preseči staro znanstveno paradigmo, da bi planet in bitja na njem lahko zaživeli v blagostanju," je zapisano v njegovi knjigi Smrt transhumanizmu, svobodo ljudem.
Kaj je bolj pomembno - inteligenca ali zavest
"Svet se tako hitro dogaja, da ni dovolj ne delati zlo, ampak moramo biti aktivno dobri. Zato sem absolutno za naravni razvoj, za dvig zavesti in ozaveščenosti. Osebno verjamem, da bodo vsa opozorila, grožnje in možni črni scenariji, o katerih govori ta knjiga, dovolj zgovorni, da se zbudimo in kot že tolikokrat doslej stopimo skupaj, se upremo in povemo: Ne gremo se več! Knjigo priporočam, saj z njo dobimo vpogled v to, kje so meje in kako jih preseči," v spremni besedi h knjigi zapiše Marjan Ogorevc.
Pogled iz širše perspektive
Mišak v svojem sklepnem poglavju druge knjige Smrt transhumanizmu, svobodo ljudem kritično, provokativno in zgovorno povzame srčiko svojega dela in raziskovanja, ko pravi: "Nadzor nad idejami o tem, kar je resnično in kar ni najbolj učinkovito, izvajajo tisti, ki nimajo drugačnih izkušenj. Sistem in njegovi nadzorniki vedo za to in se spoznajo na posel. Oni, v nasprotju z nami, vedno razmišljajo skozi širšo sliko, skozi – rečeno v jeziku informatika – set up. Izobraževanje, znanstvene institucije, politične institucije […], gradijo monolitni zid prepričanj in stališč glede tega, kaj je svet. Niti en posameznik ne more parirati temu, ker nima dovolj moči, da bi zgradil drugačen zid. Morda bi morali to narediti vsi ljudje skupaj, ker je moč v številkah – a samo v teoriji. V praksi je to malo težje, ker gredo vsi posamezniki skozi programiranje ali pritisk tega istega sistema, ki je v tem vedno uspešen; samo vprašanje je, ali v večji ali v manjši meri. Kar je težko opaziti na monolitnem zidu, so luknjice, skoraj nevidne, če pa so številne, lahko naredijo zid porozen, krhek; morda se bo sčasoma začel celo rušiti. Te luknjice so tisto, kar starejši, ti 'varuhi znanja', lahko naredijo za mlajše: jim z edino še vedno nenadzirano obliko komunikacije, in to je pogovor, sporočijo drugačne poglede na stvari od tistih, ki jih ta sistem proklamira. Nič preveč in nič ambicioznega. Učinek je dolgoročen in težko viden, je pa neizbežen; ne pozabimo namreč, da so naši otroci ljudje svojega časa, kar pa pomeni, da so prišli sem z vsemi potrebnimi zmogljivostmi, ki jih mi morda nimamo – niti jih ne moremo zaznati." Več o tem bo Krešimir Mišak povedal na Večeru v živo, ki bo v Narodnem domu v Mariboru.
