Pred štirimi leti so namreč izvedli akcijo "Išče se progasti gož", odziv pa je prinesel dobre rezultate. S pomočjo prebivalcev in obiskovalcev slovenske Istre so namreč našli pet različnih osebkov progastega goža, od tega so bili trije odrasli, dva pa sta bila mladiča. Fotografije in posnetke je posredovalo več kot 20 ljudi.
Tokrat Nacionalni inštitut za biologijo v sodelovanju z Zavodom Štirna spet ljudi poziva, naj ob morebitnem srečanju s progastim gožem posnamejo fotografijo ali video in to posredujejo na elektronski naslov Alenke Žunič Kosi (telefon: 059 23 27 74). Ob tem naj pripišejo, kdaj in kje so srečali žival, ter opišejo morebitne posebnosti, ki bi lahko zanimale raziskovalce.
Raziskovalci namreč kljub velikosti te živali težko zaznavajo njeno prisotnost. Progasti gož je skrivnostni, plašni velikan iz družine gožev. Ljudem je popolnoma nenevaren. Prepoznamo ga po štirih temnih vzdolžnih progah na sivem ali svetlo rjavkastem hrbtnem delu telesa ter po stranski temni progi za očmi. Mladiči so drugače obarvani – prepoznamo jih po vzorcu temnih, pogosto črno obrobljenih širokih lis na hrbtni in bočni strani telesa. Samice progastega goža lahko v dolžino merijo tudi do 260 centimetrov, samci pa so nekoliko manjši in zrastejo do 160 centimetrov. Velikost je tudi razlog, da se progasti gož giba počasi. Kače iz družine gožev so sicer prisotne po vsej Sloveniji. So tudi koristni sosedi vrtov, saj se prehranjujejo z malimi glodavci, kot so miši in voluharji.
