Neurje z močnim vetrom, ki je v sredo zvečer zajelo del države, je povzročilo precej nevšečnosti, predvsem na Dolenjskem, kjer je veter odkrival strehe in podiral drevesa. Težave so po državi povzročali tudi udari strel, tako je v občini Vuzenica skoraj v celoti pogorelo gospodarsko poslopje.
Neurje z močnim vetrom je zajelo tudi območje Dobrunj, Sostra, Podmolnika in Sadinje vasi v občini Ljubljana. Gasilci so na več lokacijah odstranili dve drevesi z dveh hiš, dve drevesi z elektro in telekomunikacijskih vodov in tri drevesa s cest. Prekrili so tudi strehe štirih hiš in kozolca.
Na terenu so bili tudi delavci Elektra Ljubljana. Zaradi podrtih električnih drogov je bilo brez elektrike približno tri ure okoli 620 gospodinjstev. V Smledniku pa je strela udarila v dimnik stanovanjske hiše in razkrila del strehe.
{embed_youtube}https://youtu.be/-uW2weiSdvk{/embed_youtube}
Predvsem z območja Novega mesta uprava za zaščito in reševanje poroča o številnih podrtih drevesih, ki so ovirala promet. V Novem mestu je drevo padlo na osebno vozilo. Prav tako v Novem mestu so morali gasilci s ceste odstraniti kozolec, ki se je podrl zaradi vetra, padel pa je na parkirano vozilo. Poškodovanih ni bilo.
V Novem mestu je zaradi udara strele nastala večja škoda na fasadi večstanovanjskega objekta, močan veter pa je odkril okoli 80 kvadratnih metrov ostrešja stanovanjskega objekta. Težave je v Novem mestu povzročala tudi meteorna voda, ki je zalivala stanovanjske in poslovne prostore.
Tudi v Mariboru in Slovenski Bistrici je veter odkrival strehe stanovanjske hiše, v Šentjanžu nad Dravčami v oblini Vuzenica pa je zaradi strele zagorelo gospodarsko poslopje in do prihoda gasilcev skoraj v celoti pogorelo.
Kakšno vreme nas čaka v prihodnjih dneh?
Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave
Vročina najbolj prizadene starejše in otroke, bolnike s srčno-žilnimi obolenji in obolenji dihal, diabetike, bolnike z obolenji ledvic, bolnike z duševnimi motnjami ter nepokretne. Bolj ogrožene so tudi osebe s socialno-ekonomskimi problemi ter osebe, ki so dodatno izpostavljene nekaterim dejavnikom iz okolja, med drugim delavci, ki delajo na prostem in prebivalci mest, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave:
- Kožne izpuščaje
- Vročinske krče
- Vročinsko izčrpanost
- Omedlevico
- Vročinsko kap
Mineva 15 let od najbolj smrtonosnega vročinskega vala v Evropi
Evropa je bila pred 15 leti v primežu enega najhujših vročinskih valov, ko je avgusta zaradi z vročino povezanih težav umrlo več kot 20.000 ljudi, po zadnjih ocenah celo 70.000. V več državah so padli vročinski rekordi. Vročinski val leta 2003 velja tudi za eno najhujših naravnih katastrof v Evropi.
Medtem ko je ogromno Evropejcev prve tedne avgusta leta 2003 uživalo na dopustu in se veselilo sončnih vročih dni, so drugi trpeli za posledicami, ki so poleg smrtnih žrtev vključevale požare, škodo v kmetijstvu in splošno pomanjkanje vode.
Oblasti so leta 2003 sprva ocenile, da je zaradi posledic vročine avgusta umrlo več kot 20.000 oseb, a so kasneje po nekaterih študijah ocenili, da je številka opazno višja. V francoski raziskavi iz leta 2007, v kateri so zaobjeli statistiko smrti od julija do avgusta, so namreč ocenili, da je v Evropi življenje izgubilo 70.000 ljudi več, kot je običajno v tem časovnem obdobju, povzema nemški tednik Spiegel.
V Srbiji Donava dosegla najnižjo raven v 100 letih
O več tisoč mrtvih so tisto poletje med drugim poročali tudi iz Italije, Portugalske, Velike Britanije, Nizozemske in Nemčije.
Že junij in julij leta 2003 sta bila nenavadno topla, v prvi polovici avgusta pa so v večini evropskih držav padli takratni vročinski rekordi. V britanskem kraju Faversham so izmerili 38,5 stopinje Celzija, v Švici 41,5 stopinje. Na jugu Portugalske se je živo srebro dvignilo celo na 47,5 stopinje. V Nemčiji so na več krajih izmerili rekordnih 40,2 stopinje.
Glede na posnetke ameriške vesoljske agencije Nasa so bile temperature v tem obdobju za približno deset stopinj višje kot v istem času leta 2001. Celo v Alpah je bilo nadpovprečno toplo in ledeniki so se začeli taliti, kar je presenetilo tudi pohodnike. Med drugim so morali takrat reševati plezalce s švicarske gore Matterhorn, ko se je zaradi taljenja zrušila skalnata stena.
V Srbiji je Donava dosegla najnižjo raven v 100 letih, podobno je bilo tudi v Nemčiji, kjer so morali zaradi nizke gladine ustaviti ladijski promet po Renu in Elbi.
Na skrajnem severu Finske se kopajo tudi živali
Tudi letos se z ekstremnimi temperaturami sooča večji del Evrope, celo Skandinavija, kjer so temperature že krepko presegle 30 stopinj. Fotografija, ki je pred dnevi nastala v Rovaniemiju na skrajnem severu Finske prikazuje, kako so kopalci na plaži dobili posebne spremljevalce.
{facebookpost}https://www.facebook.com/StormchasersSlovenija/posts/1692728194182824{/facebookpost}
Rovaniemi je sicer znan predvsem po Božičkovi deželi in idiličnih fotografijah. Tokrat se tam soočajo z 32 stopinjami.
