Z otrokom na poti: Kaj lahko naredimo, da bo lažje prestal vožnjo

Med šolskimi počitnicami je več časa za prijetne družinske izlete, nanje pa se pogosto podamo z avtomobilom. Posebno z majhnimi otroki pa je pot lahko precej naporna. Čeprav večina malčkov rada zadrema v avtosedežu, kar je vsekakor zmagovalni recept za umirjeno potovanje, starši nimajo vedno te sreče.

Zelo enostavna rešitev za mnoge je, da otrokom v roke potisnejo pametni telefon ali tablico in jih tako zamotijo z risankami. Vendar pa v izogib pretirani uporabi ekranov sploh pri majhnih otrocih to gotovo ni najboljša rešitev – četudi se zdi najlažja. Poleg tega se baterija lahko kaj hitro izprazni, telefon potrebujemo za navigacijo, da ne govorimo o izbruhih, ki hitro nastanejo, ko risanka ugasne. Zato smo za nasvet povprašali nekaj mamic, ki so postregle s pravo zakladnico idej za mirno, zabavno in tudi poučno vožnjo.

Pravljice, uganke, igrice …

"Ko so bili otroci zelo majhni, sem jim običajno pela, to jih je vedno zamotilo. Res da sem sama sebi šla potem na živce, še zdaj komaj slišim pesem Žabe svatbo so imele, ki je na prvo hčerko delovala kot kak urok! Za uspavanje smo si pomagali z glasbo za otroke na USB-ključku ali pa Lahkonočnicami in Knjižnim kotičkom na youtubu. Pri nogah pa sem imela vedno pripravljenih nekaj igračk, ki so jih lahko malo zamotile. Večji ko so bili, bolj sem jih lahko potem vključevala. Tako se je prva hči naučila vse znamke avtomobilov, ki so vozili mimo. Vožnja z avtomobilom je bila tudi idealna za učenje štetja in abecede. Še danes sedemletnici včasih predlagam, da prešteje do dvesto, in imam zagotovljenih nekaj minut!" našteva ideje Anja Kocbek, mamica treh otrok.

Danes, ko so vsi že starejši od petih let, se v avtomobilu najpogosteje igrajo igrico "ko si nekdo nekaj izmisli", še pove. Možnosti za tovrstne igre je seveda veliko – da drugi ugibajo, kaj je nekdo videl skozi okno, da skupaj iščejo besede, ki se začnejo na določeno črko, pa seveda skupno petje, izštevanke ali uganke.

"Ko sta bila mlajša, smo vedno načrtovali poti tako, da sta vsaj del poti prespala. Zdaj pa se najraje igramo igrice – najraje imata tisto, da iščemo avtomobile določene barve, kot sta videla v risanki Pujsa Pepa. Rada tudi prisluhneta zgodbam o dogodivščinah iz najinega otroštva," pove Maja Novak iz okolice Celja.

Špela Majcen iz okolice Maribora doda, da poti načrtujejo tudi tako, da se na tri ure ustavijo in si tam ogledajo kakšno zanimivost. "Vmes pa pomagajo tudi manjši prigrizki. Priročni so kakšni smokiji ali piškoti, za daljše poti pa seveda sendviči, zaviti v aluminijasto folijo, ki so na meniju le ob takih priložnostih in jih fanta zato še posebej obožujeta," nam pove.

Žvečenje peteršilja ali ingverjev bonbon?

To seveda ni primeren nasvet za vse. Vožnja z otrokom je lahko namreč še posebno neprijetna, če je otroku v avtomobilu slabo. Hrana v takem primeru vsekakor odpade, pa tudi knjige in celo risanke, saj naj bi se slabost še prej pojavila, če imamo med vožnjo glavo sklonjeno. "Kakšni dve leti so bile vse naše poti z avtomobilom prava muka. Sinu je bilo tako slabo, da je prav vsakič bruhal. Poskušali smo vse, kar pri tako majhnem otroku sploh lahko – od žvečenja peteršilja, lizik proti slabosti, obližev čez popek, zdravil, kot je dramina, ingverjevih bonbonov do tega, da pred potjo ni zaužil mlečnih izdelkov ali kakšne težke hrane, tik pred potjo ali med vožnjo pa sploh nobene hrane," našteva Katja Zajec. Med nasveti se najdejo tudi posebne akupresurne zapestnice, sesanje krhlja limone ali eterično olje poprove mete, ki se ga kane v popek.

Sogovornica je na koncu ugotovila, da je kljub vsem "ukrepom" najbolje enostavno namestiti otroku v naročje veliko nakupovalno vrečko z ročajem okoli vratu in upati, da bo čim več steklo noter, smeje razlaga. Danes ji je zadeva zabavna, v času, ko so se tako vozili, je bila veliko manj, doda. Ker z dvema sinovoma živijo v Ljubljani, stare starše pa imajo na dveh različnih koncih države, se tem potem pač niso mogli izogniti, če so želeli videti družino.

Otroci, ki jim je rado slabo med vožnjo z avtomobilom, naj sicer ne bi šli na pot lačni, ker se potem lahko kopiči želodčna kislina in povzroča dodatno slabost. Seveda pa naj bo hrana pred potjo lahka – brez ocvrtih in sladkih jedi, sendvičev z majonezo ali pašteto. Odsvetuje se tako prevelik obrok kot tudi preveč tekočine, ki potem "pljuska" po želodcu. Med potjo naj otroci z "rahlim želodcem" pijejo vodo le po požirkih. Vsekakor pa je prav te otroke najbolje med potjo čim bolj zamotiti ali načrtovati pot tako, da bodo v avtomobilu čim večji del poti spali. Voznik pa naj skuša voziti čim bolj umirjeno, pospeševanje in zaviranje naj bosta kar se da nežni.