Vsebino omogoča NIJZ
Duševno zdravje se kaže kot pozitiven odnos do sebe, drugih in sveta ter uspešno soočanje z izzivi vsakdanjega življenja. Kadar pa se nekdo težko sooča s težavami in te ovirajo njegovo vsakdanje funkcioniranje, govorimo o težavah v duševnem zdravju. Te se lahko zgodijo komurkoli, saj se vsi občasno soočamo s hudimi stresnimi situacijami in življenjskimi krizami, se pa vsak drugače odziva, na kar vplivajo različni dejavniki in osebne izkušnje. Dejavniki so odvisni od našega življenjskega obdobja, genetskih zasnov, nekaterih osebnostnih značilnosti, pa tudi okoljskih, ekonomskih, družbenih in kulturnih dejavnikov. Vsak drugače dojema izzive in tudi probleme rešujemo vsak po svoje. Mnogim je v veliko pomoč, če se lahko o tem pogovorijo z drugo osebo, že zato, ker tako skrbi ubesedijo in na problem gledajo bolj jasno. V pogovoru in izmenjavi mnenj lahko pridemo do rešitve, ki je bila čisto pred nosom, pa je nismo videli. Z vsako premagano oviro pa je tudi naše počutje veliko boljše in spoštovanje, ki ga gojimo do sebe, večje.
Kako krepimo duševno zdravje?
Med pomembnimi varovalnimi dejavniki duševnega zdravja so ekonomska in socialna varnost, podporna socialna mreža in varno družinsko okolje, dobro telesno zdravje, pozitivne vrednote in prepričanja, socialne veščine ter sposobnost učinkovitega prilagajanja novim okoliščinam in reševanja problemov. Čeprav je dejavnikov precej, lahko za krepitev duševnega zdravja veliko naredimo sami. Pogosto pozabljamo, kako pomembni so kakovostni medosebni odnosi, ki nam lahko zagotovijo močno podporo v težkem obdobju. Ljudje smo družabna bitja, zato si moramo znati vzeti čas za naše najdražje, da drug drugemu prisluhnemo, se začutimo in povežemo. To ne velja le za partnerja, otroke, ožjo in širšo družino, temveč tudi za prijatelje. Druženje s prijatelji ustvarja občutek povezanosti, pripadnosti, pomembnosti in povečuje občutek lastne vrednosti. Klepet, zabava in smeh nas napolnijo z energijo in radoživostjo, pogovor o naših težavah in manj prijetnih občutkih pa lahko prinese olajšanje. A za vzdrževanje zdravih medosebnih odnosov je pomembno tudi, da razvijamo veščine, kot so sposobnost poslušanja, zmožnost empatije, izražanje čustev in misli, dogovarjanje, reševanje konfliktov in vzpostavljanje medsebojnega spoštovanja. Konflikti v odnosih so neizogibni, vendar so lahko tudi konstruktivni, če z iskreno in spoštljivo komunikacijo skupaj iščemo rešitve, kar odnos še poglobi.
Svet mladostnika stoji na odnosih
Na mlade in njihov (pozitiven) odnos do sebe in sveta močno vplivajo prav prijatelji in družba. Zato je zelo pomembno, da se zavedajo, da prijateljstva za vsako ceno, ki so v nasprotju z njihovim bistvom in vrednostnim sistemom, niso prava. Družijo naj se s prijatelji, ki jim lahko zaupajo in se zato ob njih tudi dobro počutijo. Dobri prijatelji in dejavnosti, v katerih uživajo, bistveno prispevajo k njihovi boljši samopodobi in samospoštovanju, kar je najboljši temelj za duševno zdravje v prihodnosti. Enako pomembno je, da starši z njimi ohranijo iskren in odkrit odnos, jim ponudijo ljubeče, sprejemajoče in varno okolje. Morda jim lahko prav oni najbolje svetujejo, kako drugače pogledati na neprijetno situacijo in premagati slabo počutje. Mladi se morajo tudi naučiti, kako zdravo živeti, kako biti prijazen do sebe in drugih ter kako biti hvaležen in znati hvaležnost tudi izkazati. To jim bo pomagalo, da zgradijo zdrave medsebojne odnose z družino in prijatelji.
Odnosi za živahno jesen življenja
Ne le v mladosti in odrasli dobi, tudi v jeseni življenja je pomembno, da vzdržujemo stike s svojimi bližnjimi in ohranimo živahno družabno življenje. Starejši, družite se z vnuki in s sosedovimi otroki, ki vas bodo nasmejali, popestrili dneve in vas morda še kaj novega naučili. Poiščite zanimive skupine in društva, udeležite se izletov in dogodkov, spoznavajte nove kraje in ljudi, odkrivajte nove interese in hobije. Druženje in dobri medosebni odnosi nas vedno napolnijo z energijo in spodbudijo naše misli. S prijatelji lahko podelimo mnenja, tegobe in podobne izkušnje, predvsem pa so nam v težkih situacijah lahko v veliko oporo. Ne glede na življenjsko obdobje nam povezovanje z drugimi daje občutek sprejetosti, pomembnosti in varnosti, to pa krepi našo samopodobo.
