Darinko Kores Jacks
Morda so najbolj zvezdniške sezone mariborskega festivala resne glasbe res (vsaj začasno) mimo, a ekipa Narodnega doma (ND) s koproducenti vztraja in išče nove poti k nekdanji slavi. A to je moč razumeti tudi kot kontinuiteto, ki z vzponi in padci traja že vse od leta 1964, ko so prvič pripravili septembrski festival baročne glasbe, preko Glasbenega septembra, ki ga je nadomestil leta 1994 ter si pred desetletjem nadel današnje ime in programsko širino.
Vodja "klasične" koncertne poslovalnice ND Barbara Švrljuga Hergovich je lani (po dokaj nenadnem odhodu Brigite Pavlič z večjim delom uigrane ekipe in karizmatičnega programskega vodje, avstralskega violinista in dirigenta Richarda Tognettija) stopila v zelo velike čevlje. Da so težave pri organizaciji tako kompleksnega dogodka praviloma povezane s (pre)skromnimi financami, je seveda jasno. A ob novih razpisih kulturnega ministrstva, tesnejšem sodelovanju z mariborskim konservatorijem, Slovenskim narodnim gledališčem (SNG), graškimi Glasbenimi večeri in boljšim izkoristkom "in house" potencialov ND se vendarle nadeja boljših časov. Seveda tudi zaradi vse večjega poudarka glasbeni vzgoji občinstva in še posebej mladih, ki jim z delavnicami in prilagojenima koncertoma tudi letos namenjajo prav posebno pozornost.
Romantika je širok pojem
Osrednje programsko izhodišče, čeprav zelo ohlapno, je nekakšna stalnica dosedanjih festivalov. Letos je to romantika v vsej večplastnosti pomena besede. Lahko je oguljen pavšalen pojem za nekaj v zvezi s čustveno ljubeznijo, sanjarjenjem, kultom kontroverznega genija, banalen "ljudski" sinonim za klasično glasbo nasploh ... Seveda je tudi ime prevladujočega umetnostnega sloga prve polovice 19. stoletja, ki je v glasbi - že ker njena izrazna sredstva nikakor ne ustrezajo programskim usmeritvam realizma in še manj naturalizma - prevladovala še vse do začetka 20. stoletja, njeni odmevi pa segajo do sodobnosti in naprej ter njeni (pra)izviri še precej nazaj.
Na to diskretno opozarja že spored otvoritvenega koncerta v nedeljo, 3. septembra, v Unionski dvorani, ko bo Haydnova filharmonija iz Avstrije pod vodstvom nemško-francoskega violončelista in dirigenta Nicholasa Altstaedta izvedla dela Ludwiga van Beethovna (1770-1827), Dmitrija Šostakoviča (1906-1975) in Josepha Haydna (1732-1809). Altstaedt, ki je na festivalu nastopil že lani in je bil navdušen nad njegovim konceptom, naj bi po besedah vodje festivala tudi vsaj za nekaj časa prevzel umetniško vodstvo.
Glasba literarnega junaka
Do 21. septembra - pod taktirko enega vodilnih italijanskih dirigentov mlajše generacije Gianluca Martineghija bodo v Unionski dvorani nastopili pianist Alexander Gadjiev, simfonični orkester in operni zbor SNG Maribor, izvedli pa bodo dela Antona Lajovica (1872-1960), Petra Iliča Čajkovskega (1840-1893) in Sergeja Prokofjeva (1891-1953) - bodo na koncertih na raznih prizoriščih v Mariboru (tudi v viteški dvorani gradu, kjer je potekal nekdanji baročni festival) in na gostovanju v Gradcu največ pozornosti namenili komorni glasbi, ki (vsaj količinsko) predstavlja osrednji del romantične ustvarjalnosti. Ob tem se bodo dotaknili še raznolikih odmevov romantike v na prvi prisluh zelo drugačni modernejši glasbi. Priča pa bomo tudi poskusu rekonstrukcije glasbenega sveta Sherlocka Holmesa, slavnega lika detektivskih romanov Arthurja Conana Doylea (1859-1930), in hommageu argentinskemu novemu tangu - njegov najpomembnejši avtor Astor Piazzolla (1921-1992) je namreč umrl pred četrt stoletja.
Večino letošnjega sporeda bodo izvedli člani opernega ansambla SNG Maribor z gosti iz domovine in tujine, za otrokom in mladini namenjen program pa sodelavci in študenti mariborskega konservatorija za glasbo.
