Želite vedeti, kje se je vse začelo? Obiščite „donavsko Trojo“

V Vukovarsko-sremski županiji lahko odkrivate ostanke preteklosti od prazgodovine do danes ter uživate v bogati eno-gastronomski ponudbi te rodovitne pokrajine

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Vukovar, center
Matija Šćulac

Ste že slišali za vučedolsko kulturo? Priznam, da mi je zgodovina v šoli šla kar dobro, pa se ne spomnim, da bi nam jo bili kdaj omenili. Medtem ko smo izvedeli veliko o Ilirih in Keltih, Rimljanih in Slovanih, nam je popolnoma ušlo dejstvo, da je zibelka civilizacije, ki je vplivala na dvanajst današnjih evropskih držav, pravzaprav precej blizu naših krajev, v Vučedolu blizu Vukovarja, torej na skrajnem vzhodu današnje Hrvaške.

Vse o vučedolski kulturi lahko izveste v istoimenskem muzeju v Vukovarju, ki na 1200 m2 pripoveduje o Vučedolu, „donavski Troji“, enem najpomembnejših prazgodovinskih najdišč v Evropi. Sledi naseljenosti na tem območju segajo približno 8000 let v preteklost, bližnji Vinkovci denimo veljajo za najstarejši neprekinjeno naseljeni kraj v Evropi. Leta 1978 so tam našli Orionski koledar, najstarejši evropski koledar, približno iz leta 2600 pr. n. št.

Muzej vučedolske kulture
Bojan Haron Markičević

Bogata preteklost od srednjega veka do danes

Prazgodovina pa še zdaleč ni edino, kar imajo v Vukovarsko-sremski županiji ponuditi turistom. Skozi bogato preteklost so se tukaj porajale številne zgodbe in tradicije, na katerih sloni današnje življenje tukajšnjih prebivalcev in ki ga rade volje delijo z obiskovalci.

V 15. stoletju se je denimo začela zgodba dvorca Odescalchi, središča srednjeveškega mestnega jedra Iloka. Za nagrado pri obrambi pred Turki ga je tedaj dobila v last italijanska knežja rodbina Odescalchi, ga večkrat prezidala in pod njim uredila obokane vinske kleti, nadvse moderne za tedanje čase. S tem so plemiči dodatno spodbudili razvoj vinogradništva in vinarstva v okolici Iloka, ki še danes daje bogate sadove.

Cerkev sv. Kapistrana in samostan
Igor Šeler

Rodbina Odescalchi pa si je na griču nad Ilokom postavila tudi poletni dvorec, ki ga je obiskovala v času lova in trgatve. V dvorcu Principovac je danes luksuzna restavracija s sodobno kuhinjo, ki avtohtona živila kombinira v inovativne jedi, pospremi pa jih z vrhunskimi sremskimi vini. Če vas premagajo dobrote s krožnika in iz kozarca, lahko v dvorcu tudi prespite.

Vendar s tem še ni konec plemiške zgodovine v Vukovarsko-sremski županiji. Nujno je obiskati še dvorec Eltz, ki so ga v 18. stoletju zgradili člani nemške plemiške rodbine Eltz. Od leta 1968 je v baročno-klasicističnem dvorcu Mestni muzej Vukovarja, stavba pa je bila ena najhuje poškodovanih v bombardiranju mesta v letu 1991. Z obnovo v letih od 2008 do 2011 so dvorcu vrnili podobo iz začetka 20. stoletja, ko je bil na vrhuncu sijaja.

Vukovar, dvorec Eltz
Ivo Biočina

Okusi Srema in Slavonije na krožniku in v kozarcu

Vse to zgodovinsko bogastvo pa je le češnja na torti turistične ponudbe Srema. Bogato ravnico lahko raziskujete s kolesom, se podajate na dolge sprehode po neskončnih hrastovih gozdovih, plavate v rekah in uživate v izvrstni gastronomski ponudbi. V projekt Okusi Srema in Slavonije je vključenih osem ponudnikov, od podeželskih gostiln do hotelov, ki gostom ponujajo tradicionalne jedi, pripravljene na avtentičen način. Pokusite lahko denimo domače klobase in sir, zeljne krpice, pečeno kračo, krapa po slavonsko, ribji paprikaš pa piščančje prsi s satarašem ali čobanac, znamenito slavonsko enolončnico z govejim in svinjskim mesom ter veliko paprike. Na koncu se lahko posladkate s palačinkami, višnjevim zavitkom ali rezanci z orehi ali makom.

Ob okusni domači hrani se seveda prileže tudi kak kozarec odličnega vina. Tega v Vukovarsko-sremski županiji ne manjka, saj najbolj vzhodno hrvaško mesto, Ilok, že od časa Ilirov in Rimljanov slovi po izvrstnih vinogradih na pobočjih Fruške gore. Leta 1899 so v Iloku ustanovili Kraljevo vinogradniško šolo, med najbolj znanimi sortami tega vinorodnega območja pa so traminec, laški rizling, ki se mu v hrvaščini reče graševina, pa beli, sivi in modri pinot, renski rizling, chardonnay in frankinja. O kakovosti vina se lahko prepričate na Iloški vinski cesti, ki je edinstvena po tem, da so skoraj vsa vinarstva zbrana na območju mesta. Razlikujejo pa se po načinu pridelave in predelave vina ter po tipu kleti, v katerih zori vino: od starih obokanih kleti do sodobnih nadzemnih vinarstev. Priporočljivo je, da začnete pohod po Iloški vinski cesti v starih kleteh dvorca Odescalchi ter obiščete vsaj še eno tradicionalno in eno moderno vinarstvo. Morda boste na koncu celo zapeli kako zdravico v družbi tamburašev.

Iloška vinska cesta
Ivo Biočina
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.