Kakšne demografske spremembe se obetajo, je tudi v Evropski uniji odvisno od treh ključnih dejavnikov; natalitete, smrtnosti in migracij. Obstaja več scenarijev, a najverjetnejši je, da se bodo nadaljevali sedanji trendi, ko bomo priča napredku v razvojnih ciljih in obenem zmerni stopnji rodnosti in smrtnosti, je konec minulega tedna na konferenci Staranje prebivalstva - izziv za EU, ki jo je v imenu Evropske demokratske stranke gostil slovenski evroposlanec Ivo Vajgl, povedala Daniela Vodo de Vilhena, raziskovalka na Inštitutu za demografske spremembe Max Planck iz Nemčije.
Strokovnjakinja pravi, da bo EU do leta 2035 priča zmerni rasti prebivalstva; povečal se bo delež starejših nad 70 let, povečali se bodo tudi migracijski tokovi v EU, rodnost se bo z 1,4 otroka na žensko povečala na 1,6 do 1,7 otroka, vendar se starostna struktura zaradi tega bistveno ne bo spremenila.
Zato, tako de Vilhena, če želimo ohraniti sedanjo raven delovno aktivnega prebivalstva, moramo na trg dela v EU množičneje vključiti mlade in ženske. Slednje v marsikateri državi EU po rojstvu otrok ostanejo doma. Tudi migracije v Evropo raziskovalka vidi kot prednost, saj lahko spodbudijo gospodarsko rast. Zato slednja kot demografsko rešitev za Evropo ne vidi dvig rodnosti, temveč je predvsem potrebno izkoristiti potenciale, ki so v človeškem kapitalu; ženskah, mladih in migrantih.
Starejšim, visok delež starejših je znak razvitosti družbe, pa omogočiti kvalitetno in aktivno življenje tudi v tretjem življenjskem obdobju. Zato pa je treba razviti številne programe, da ostanejo čim dlje vitalni in vključeni v družbo, ne pa odrinjeni na njen rob. Na tem področju šepa tudi v Sloveniji. Obenem pa je seveda, kot je poudaril Maciej Kucharczyk iz bruseljske Platforme-Age, tudi višina dohodka odločilno vpliva na to, kako dostojno je življenje starostnikov. Zato bi, po njegovem, na ravni celotne EU morali govoriti o tem, kolikšen je minimalni znesek, potreben za dostojno življenje, in ga nato prenesti na nacionalne ravni.
Podobno kot velja za Slovenijo, je tudi Kucharczyk na splošno ugotavljal, da so še posebej starejše samske ženske bolj izpostavljene tveganju za revščino; tveganje za revščino je pri omenjeni skupini kar za 35 odstotkov višje kot pri moških. Zato bi bilo nujno, po njegovem, oceniti vrednost košarice storitev in dobrin, ki jih potrebujejo starejši. "Tako bi bilo lažje določiti, koliko je minimum dohodka za dostojno življenje v starosti," je ugotavljal Poljak, medtem ko je Mitja Jeraj iz Gea College ugotavljal, da imajo mladi v Sloveniji podpovprečne dohodke, težko dobijo službo in so tako podvrženi nizki socialni varnosti. Zato se bomo, dokler država ne bo sprejela ukrepov, ki bi jim nudili boljše pogoje za delo in življenje, še naprej soočali z odhajanjem mladih v tujino, je sklenil.
