Načelno je vse bolj ali manj znano oziroma zapisano. Evropska unija (EU) močno stavi na elektrificirane avtomobile ali bolj natančno – predvsem na električne baterijske avtomobile (EBA), nekaj malega verjetno prepušča še priključnim hibridom (PHEV). Sloviti načrt Fit for 55 ali Pripravljeni na 55, predstavljen pred nekaj meseci, je ambiciozen. Res še ni dobil zelene luči v Evropskem parlamentu, kar se utegne z nekaj popravki vendarle zgoditi, toda najpomembnejše je zapisano.
Seveda se načrt temeljito loteva izpustov ogljikovega dioksida (CO2) kot najnevarnejšega toplogrednega plina, prav tistega, ki ob vseh drugih narekuje temeljito spremembo (tudi) pri avtomobilih. Do leta 2035 naj bi se EU odrekla novim avtomobilom z motorji na notranje zgorevanje (MNZ). Zahtevno, ne le zgolj ambiciozno. Še pet let prej, torej 2030., naj bi v skupnosti izpuste CO2 pri avtomobilih zmanjšali za 55 odstotkov glede na vrednosti, dosežene lani. Podatki o lanskih vrednostih so različne, a naj verjamem številki oziroma razponu od 105 do 110 CO2 g/km. Čez prst to pomeni, da naj bi bilo mogoče od prej zapisanega leta ponujati/prodajati le avtomobile s povprečnim izpustom CO2 recimo okoli 56 g/km. Če bo to držalo, potem se bo treba od novih avtomobilskih pogonskih klasikov posloviti že veliko prej kot omenjenega leta 2035. Vrednosti tam okoli 50 g/km dosegajo priključni hibridi, pa še to ne vsi, in pa seveda EBA, ki so brez emisij.
O EBA vemo marsikaj. Njihova prodaja sicer skokovito raste, toda bistveno zaostaja za poslom z bencinskimi in dizelskimi avtomobili - če se ne zgodi kakšen tržni preblisk, kot septembra v Nemčiji. Ni skrivnost, zakaj: dosegi se še vedno ne morejo primerjati s tistim, kar ponujajo "klasiki", infrastruktura še precej časa ne bo tisto, kar potrebujemo, cenovno so še zelo daleč od konkurenčnosti, pa različne subvencije gor ali dol. EU tudi ugotavlja, da je vsaj 40 odstotkov električne distribucijske mreže tako zastarele, da ne bo zmogla večjega navala "potrošnikov", torej tudi EBA, PHEV ipd.
Medtem ko je policija v slovenski prestolnici porabila vso tridesetletno zalogo solzivca, so nekaj malega o tem rekli tudi na vrhu EU na Brdu pri Kranju. Očitno gre za izjemno perečo zadevo, nekaj, kar utegne portfelj težav, s katerimi se soočajo električni baterijski avtomobili in prej omenjeni načrt, občutno povečati. Toda v tej enačbi bodo vse sedanje neznanke – doseg, cena, infrastruktura ipd. – kmalu skopnele. Večna bo le ena – elektrika in predvsem njena cena.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
