Ustrezna električna polnilna infrastruktura je ključna za hitrejšo prodajo in širjenje elektrificiranih vozil in še posebno električnih baterijskih avtomobilov (EBA), ki so v središču pozornosti tako Evropske unije kot večine avtomobilskih tovarn. Bolj ali manj jasno je, da bo to zelo trd oreh, pri čemer še ni na obzorju ustrezne rešitve za velika stanovanjska naselja, kjer ni mogoče postaviti velikega števila električnih polnilnic. Sicer pa je stanje na tem področju v EU podobno kot marsikje drugje - v ospredju sta zahodni in severni del skupnosti, daleč zadaj njen vzhodni in deloma tudi južni del.
Slovenija: na robu
Slovenija je v tem pogledu zelo blizu najskromnejšim državam EU. Tržni delež elektrificiranih vozil je bil lani po teh podatkih 3,1 odstotka, na sto kilometrov cest pa smo imeli 1,6 polnilnega mesta. Boljši smo le od Madžarske, slabši od vseh drugih sosedov, tudi od Hrvaške.
Kot ugotavlja Acea, evropsko združenje izdelovalcev vozil, ki je pripravilo pregled števila električnih polnilnih mest v državah EU na sto kilometrov cest (avtoceste, državne, lokalne ceste ipd.), v desetih državah nimajo niti enega polnilnega mesta na sto kilometrov. To so tudi države, v katerih je delež elektrificiranih avtomobilov (hibridi, priključni hibridi, električni baterijski avtomobili) manjši od treh odstotkov (izjema je le Madžarska). Podatki kažejo, da ima 18 držav manj kot pet polnilnih mest na sto kilometrov cest in v le štirih državah je to razmerje bistveno drugačno - več kot deset polnilnih mest na zapisani razdalji. Na dlani je, da skromna polnilna mreža ni v prid hitrejšemu širjenju elektrificiranih avtomobilov, kajti če je do prve električne črpalke nekaj deset (ali sto) kilometrov, potem vse skupaj nima nobenega smisla.
Med peterico držav EU, ki so v tem pogledu "najslabše", so Litva (0,2 polnilnega mesta na sto kilometrov cest), Grčija (0,2), Poljska (0,4), Latvija (0,5) in Romunija (0,5). Na drugem koncu so Nizozemska (47,5 polnilnega mesta na sto kilometrov cest), Luksemburg (34,5), Nemčija (19,4), Portugalska (14,9) in Avstrija (6,1). Ta lestvica je precej podobna tisti o soodvisnosti oziroma povezanosti bruto domačega proizvoda na prebivalca (BDP) in števila električnih baterijskih vozil (EBA), kjer so bile prav tako najskromnejše prej navedene vzhodno- in južnoevropske članice EU, na drugi strani pa pretežno skandinavske države in Nemčija.