Janez Kovačič
Tik pred koncem leta Acea, evropsko združenje proizvajalcev avtomobilov, objavi statistični pregled avtomobilskega dogajanja v Evropski uniji in posledično posameznih državah članicah v letu 2018 oziroma od 2014. Čeprav je statistika marsikaj, je nesporno, da predstavlja uporaben pregled posameznega področja. In avtomobilska industrija je na stari celini motor gospodarskega in siceršnjega dogajanja oziroma razvoja – prav ali ne. V petih letih, od 2014. do lani, se je število osebnih vozil v EU povečalo za osem odstotkov, od 248 milijonov na 268. Največ osebnih avtov je bilo lani v Nemčiji (dobrih 47 milijonov), kar seveda ni presenetljivo, druga je Italija (39 milijonov), potem pa Velika Britanija (34,8 milijona), ki pa jo bomo sčasoma izbrisali iz te statistike. Najbolj se je lani v primerjavi z letom 2017 povečalo število osebnih avtomobilov v Romuniji (za 7,6 odstotka), kar je bolj ali manj razložljivo.
Slovenija: vsaj en avtomobil v 82 odstotkih gospodinjstev
Acea predstavlja tudi podatke o gospodinjstvih brez avtomobila ali z vsaj enim avtomobilom, pa povprečno število prevoženih kilometrov, vendar ne za vse države in ne za vsa leta od 2014. Glede prvega naj bi bilo lani največ gospodinjstev brez avtomobila v Latviji (48,8 odstotka), v Sloveniji naj bi bilo leta 2015 takšnih 18,1 odstotka, pri nas naj bi imelo tega leta vsaj en avtomobil skoraj 82 odstotkov gospodinjstev. V Sloveniji naj bi bilo leta 2015 v povprečju prevoženih 12.653 kilometrov.
Poljska je tovornjakarska in avtobusna velesila
V EU je bilo lani tudi približno 6,6 milijona tovornih vozil. Tega v tem pregledu niti ne bi omenjali, vendar je zanimiv podatek, da je flota teh vozil največja na Poljskem, saj šteje več kot 1,1 milijona. To je mogoče opaziti tudi na slovenskih avtocestah, kjer se vali množica tovornjakov s poljskimi registrskimi oznakami. Obsežna je tudi nemška flota tovornjakov, ki pa vendarle kar občutno zaostaja za poljsko (946 tisoč vozil). Zanimiva je tudi statistika o avtobusih: na evropskih cestah jih je nekaj več kot 770 tisoč, toda največ znova na Poljskem (119 tisoč) in v Italiji (dobrih 100 tisoč). Ti državi si tukaj odrežeta 30-odstotni delež. Pri nas naj bi bilo po tej statistiki 2850 avtobusov. Povprečna starost avtobusov je v EU 11,4 leta, najstarejši vozijo po grških (20,4 leta) in romunskih cestah (16,4 leta). Najbolj sodoben avtobusni park imajo naši sosedje Avstrijci (5,4 leta), slovenski avtobusi štejejo v povprečju 8,3 leta in smo po tej strani nekako v sredini.
Pičli deleži alternativnih pogonov
Eno najbolj pomembnih, celo perečih vprašanj evropske avtomobilske sedanjosti in predvsem prihodnosti pa so okolju bolj prijazni avtomobilski pogoni. Sem štejejo baterijski električni avtomobili (EBA), hibridi in priključni hibridi, vozila na stisnjen zemeljski in utekočinjen naftni plin in morda še kaj. Številke so, in to ne glede na vse napore, precej skromne. Lani je bil delež vseh teh vozil oziroma pogonov v EU vsega 3,8-odstoten. Delež EBA je bil 0,2 odstotka, hibridov je bilo za 0,7 odstotka in priključnih hibridov 0,1 odstotka, medtem ko so si avtomobili, ki jih poganja takšen ali drugačen plin, odrezali 2,8 odstotka. Razmerje bencin: dizel se je v zadnjih letih izrazito prevesilo na stran prvega, zanimivo pa je, da je osebnih avtomobilov z dizelskim motorjem najmanj v Grčiji – vsega 7,2 odstotka.
