Janez Kovačič
Nič pretiranega ne bi bilo v trditvi, da je pustil pečat, primerljiv s tistim, kar so pomenili Henry Ford, Giovanni Agnelli ..., torej tisti, ki tovarn niso le vodili, pač pa so bili tudi pomembni lastniki. In čeprav o tistih, ki jih ni več, le dobro, je nujen dodatek – kontroverznost je bila v njegovem značaju.
Dr. Ferdinandu Piëchu je bil avtomobil tako rekoč položen v zibelko. Vnuk slovitega Ferdinanda Porscheja, očeta slovitega hrošča in ustanovitelja tovarne Porsche, pa svojega družinskega porekla in dejstva, da se je rodil s srebrno žlico v ustih, ni izrabil. Po končanem šolanju na tehniški univerzi v Švici se je uveljavil najprej pri svojem stricu Ferryju Porscheju, ki je tedaj vodil Porsche, nato pri Audiju. Že tedaj je bil vrhunski inženir, saj velja za očeta slavnega štirikolesnega quattro pogona, svoje je dodal tudi pri razvoju dizelskega TDI-motorja. Toda to je bila zgolj življenjska in poslovna šola za nov izziv, kajti leta 1993 je postal predsednik uprave koncerna Volkswagen. In ta je bil tako rekoč na kolenih, saj je okoli 250 tisoč zaposlenih naredilo v enem letu dobre tri milijone vozil in ustvarilo tudi milijardo nemških mark izgube.
Brez posluha za harmonijo
Prav pri VW so se pokazale vse človeške in menedžerske značilnosti človeka, čigar družina – oče je bil odvetnik, mama hčerka Ferdinanda Porscheja – je bila pred drugo svetovno vojno in med njo dokaj tesno povezana z nacističnim režimom. Piëch je tako rekoč ekspresno zamenjal vso upravo in številne vodilne ljudi, uvedel nove tehnologije (načeloma velja tudi za enega prvih začetnikov kasneje uvedene modularne proizvodnje), se lotil močnih sindikatov (nemški IG Metall še danes velja za najmočnejši nemški sindikat), se povezal z deželno (in še katero drugo) politiko, zmanjševal plače in tudi odpuščal ipd. Njegove metode niso bile vedno deležne podpore in občudovanja, prej obratno, kar pomeni, da je imel več sovražnikov kot podpornikov. Toda preobrazba se je posrečila, kajti leta 2012 – tedaj je bil Piëch že mogočen predsednik nadzornega sveta – je imel VW v svojem lastniškem naročju (kot 100-odstotni ali delni lastnik) dvanajst zelo raznolikih avtomobilskih imen, od slovitega (in zgubaškega) Bugattija do Bentleyja, Lamborghinija, Ducatija, tovornjaških MAN in Scanie ter seveda Seata, Škode, Audija in še nekaterih. Ko je leta 2002 napisal avtobiografijo, je ob vsem drugem povedal nekaj, kar je bilo zanj značilno: ne moreš pripeljati podjetja na sam vrh in pri tem ohraniti harmonijo. Ni se zlagal.
Prepir v družinskem krogu
Piëch se je ob začetku gospodarske krize spustil v precej zakulisen boj z bratrancem Wolfgangom Porschejem. Ta je skušal ob pomoči vodilnih v tovarni Porsche izpeljati prevzem koncerna VW, temu pa se je zoperstavil prav Piëch. Slednji je slavil zmago, saj je VW leta 2012 pod svoje okrilje spravil tudi znamenito tovarno športnih avtomobilov. Toda to je bila zgolj uvertura v slovito afero dieselgate, ki je izbruhnila sredi leta 2015 in danes velja za mater vseh avtomobilskih afer. Prav pri tej ostaja precej ali skoraj v celoti nejasna Pëchova vloga. Zanimivo je, da je aprila 2015, torej nekaj mescev pred afero, kot predsednik nadzornega sveta nasprotoval podaljšanju mandata dr. Martinu Winterkornu, predsedniku uprave VW, ki ga je prav on leta 2007 postavil na to mesto. Na splošno je veljalo, da je Winterkorn "njegov", saj je skupino vodil tako rekoč na enak način kot prej Piëch. Ker se nadzorni svet s Piëchom ni strinjal, je ta čez slab mesec odstopil. Razlagi, ki sta zgolj domnevi o tem, ali je kaj vedel in koliko je vedel o goljufiji z izpušnimi plini pri dizelskih motorjih, sta dve: po prvi naj bi bil Winterkorna opozoril na škodljivost početja, in ker ta ni ukrepal, je nasprotoval podaljšanju njegovega mandata. Po drugi pa naj bi bil prav on zaslužen za to, da je škandal prišel na dan. Leta 2017 je naredil križ čez svojo avtomobilsko dejavnost, saj je prodal svoj 14,8-odstotni delež v holdingu Porsche SE (ta obvladuje VW), pobral kakšno milijardo evrov in se povsem umaknil.
Naj bo tako ali drugače – ne le kontroverznost, tudi strast do avtomobilov je bila zapisana v njegov DNK.
