Janez Kovačič
Zakaj torej misel, da bi lahko bil tudi žrtev? Rupert Stadler je bil dolga leta v samem vrhu koncerna Volkswagen. Tam je bil dr. Ferdinand Piëch desetletja nesporni gospodar, utemeljitelj in izvajalec zelo avtoritativnega vodenja. Brez njegove volje ali odobritve se verjetno ni moglo zgoditi prav nič ali vsaj nič pomembnega, kar je veljalo tudi (ali predvsem) za kadrovske poteze in rošade. In ko je na mesto prvega postavil dr. Martina Winterkorna, ki je koncern VW vodil v času izbruha afere dieselgate, sam pa postal predsednik nadzornega sveta, so se zamenjala le imena, vse drugo je ostalo bolj ali manj enako.
Kdo je kaj vedel?
Rupert Stadler je zdaj obtožen zavajanja oziroma mu očitajo, da je vse od sredine leta 2015, ko je postalo jasno, da je koncern VW goljufal s programsko opremo pri dizelskih motorjih, vedel, kaj se dogaja, pa tega ni preprečil. Zanimivo pri vsem tem je, da vsaj za zdaj zunaj dosega nemških pravosodnih organov ostajata tako dr. Ferdinand Piëch kot dr. Martin Winterkorn, ki je bil prav leta 2015 najbolje plačani nemški menedžer, saj je zaslužil približno 20 milijonov evrov. Ves čas afere dieselgate in še zdaj ostaja bolj ali manj neodgovorjeno vprašanje – kdo je kaj vedel in kdo je kaj ukazal? Če sledimo logiki notranjega delovanja koncerna, kjer so bile vse niti dolgo v rokah Piëcha (vnuk prav tako zelo znanega Ferdinanda Porscheja, očeta hrošča in ustanovitelja tovarne Porsche) in kasneje Winterkorna, potem je skoraj neverjetno, da o tem ne bi nič vedela. Zlasti Piëch je bil znan po izraziti (pruski) avtoritarnosti, in to ne le do zaposlenih oziroma podrejenih, ampak tudi novinarjev. Spominjam se, da je nekoč na tiskovni konferenci v ženevskem Noga Hiltonu, dan pred uradnim začetkom tamkajšnjega avtomobilskega salona, na vprašanje nemškega novinarskega kolega, ali imajo v koncernu VW težave zaradi avtomobilskega kanibalizma – ker so posamezne tovarne ponujale avtomobile v istih razredih in si močno konkurirale – osorno odgovoril, da je to čisto natolcevanje. Resnica je bila seveda drugačna, ampak po vsem tem je tako ostro pogledoval s svojimi modrosivimi očmi, da je bilo konference kmalu konec.
Ko se je razbesnel škandal dieselgate, so zlasti ameriški mediji precej pisali o ključni vlogi Stadlerjevega poklicnega očeta, torej Piëcha.
Najdite rešitev ...
Rupert Stadler je morda žrtev ali pa zvesti vojak, ki se je pripravljen žrtvovati za – kaj in koga? Težko je sicer verjeti, da je ali bo 56-letni družboslovec zavestno položil glavo na tnalo, da bi morda obvaroval svoje nadrejene. Vendar je nesporno, da je na njegovo poklicno kariero in kar strmo in hitro vzpenjanje v Volkswagnovi nomenklaturi odločilno vplival prav Ferdinand Piëch. Nekaj let je bil Stadler vodja njegovega kabineta in to je bilo zanesljivo zelo pomembno za njegovo napredovanje. Ko se je razbesnel škandal dieselgate, so zlasti ameriški mediji precej pisali o ključni vlogi Stadlerjevega poklicnega očeta, torej Piëcha. Ta naj bi bil nekoč sklical nekaj tisoč vodilnih ljudi v koncernu Volkswagen in jim dejal: poznam vaša imena in obraze, vem, kaj delate, koliko ste plačani. Najdite rešitev za dizelske motorje, če ne, bom gledal druge obraze … In so jo našli, pri čemer niso hoteli uporabiti rešitve, ki jo je že poznal Mercedes-Benz (dodajanje ureje v dizelsko gorivo), ampak s sporno in goljufivo programsko opremo.
