Če ste vozilo kupovali in/ali kupili v zadnjih nekaj letih, ste se lahko na lastne oči in ušesa prepričali o računalniško gnanem napredku avtomobilske industrije. Ne le, da je digitalizacija v poplavi takšnih in drugačnih zaslonov ter na dotik ali geste občutljivih površin močno posegla na področje avtomobilske mode, v izjemnem porastu je tudi število asistenčnih sistemov. Vedno nove funkcije in tehnologije tako prinašajo nove rešitve na področje varnosti in udobja v vožnji, vsaka nova generacija vozil jih ima več že med standardno opremo. Ti napredni sistemi za pomoč (pretežno) vozniku pa so zasnovani z mislijo na avtomatizacijo vedno večjega števila opravil v vozilu in za zmanjšanje interakcije voznika. Končni cilj je, tako vsaj menim, bolj varna in (pol)avtonomna vožnja.
Vse lepo in prav, a ta novi »asistenčni žargon«, sestavljen iz ducat in ene kratice zmede veliko (potencialnih) kupcev in lastnikov avtomobilov. BLIS, FCW, HSA in druge kratice ter njihove angleške izpeljanke so celo v anglosaksonskem svetu (kaj šele pri nas) lahko napačno razumljene in posledično tudi nepravilno uporabljene. Tega pa si ne želimo.
Konec koncev nam lahko poznavanje asistenčnih sistemov v vozilu reši življenje (ali vozilo), zato je bolje, da vemo, kakšni so in kaj počno.
V nadaljevanju opisujemo deset asistenčnih sistemov, ki jih vsekakor velja poznati (in imeti).
Aktivni pomočnik pri parkiranju
Aktivni pomočnik pri parkiranju, znan tudi kot inteligentni sistem za pomoč pri parkiranju, vozniku pomaga pri izvedbi parkirnega manevra. Nekateri avtomobilski proizvajalci denimo že vgrajujejo sisteme, ki znajo samostojno izvesti celoten postopek parkiranja, voznik ga le nadzira (in po potrebi prekine). Tak pomočnik lahko prepozna prosta parkirna mesta, primerna (beri: ustrezno velika/dolga) za vaše vozilo. Minili so torej časi, ko se boste navidez brezciljno vozili po prenatrpanih parkiriščih in mrzlično iskali prosto parkirno mesto.
Prilagodljivi tempomat (ACC)
Vozniki, ki veliko časa preživijo na avtocesti ali v mesni gneči, pri novih vozilih najpogosteje povprašujejo po pripomočku, ki sliši na ime prilagodljivi tempomat (ang. Adaptive Cruise Control). Ta sistem za napreden nadzor razdalje med vozili uporablja kamere, sistem LiDAR in/ali druge senzorje ter ohranja varno razdaljo do drugih vozil v prometu. Pridevnik prilagodljivi pa si je zaslužil na račun svojih sposobnosti, da samodejno pospešuje (do nastavljene hitrosti ali omejitve) ali zavira (do zaustavitve) glede na dejanske razmere v prometu. Ko je sistem aktiven, bo vaše vozilo samodejno upočasnilo hitrost, če predenj na (pre)kratki razdalji zapelje drugo vozilo.
Prilagodljivi tempomat vse svoje odlike v mestni gneči pokaže šele v kombinaciji z avtomatskim menjalnikom, saj vozniku odvzame nadležno in stresno opravilo stalnega speljevanja in ustavljanja.
Prilagodljiv snop prednjih luči (AFLS)
V preteklosti je bilo moč le pri nekaterih premijskih znamkah vozil dobiti sistem prilagajanja snopa prednjih luči.
A rešitev, ki v praksi močno izboljša vidljivost v mraku in ponoči, je danes pogosteje na voljo vsaj za doplačilo tudi pri večjem številu vozil.
Sistem, ki se skriva za kratico AFLS, upošteva kot volana in ustrezno krmili snop prednjih žarometov, da ta sovpada s smerjo, v katero vozite. Na ovinkasti cesti lahko pomaga voznikom hitreje prepoznati ovire na cesti in se izogniti nevarnim manevrom in nesrečam. Vozila, opremljena s tem sistemom, so pogosto opremljena tudi s sistemom samodejnega vklopa in izklopa nezasenčenega snopa žarometov (beri: dolgih luči), ki še olajša nočno vožnjo v gostejšem prometu.
Samodejno zaviranje v sili (AEB)
Pred vozilo usmerjene kamere in radarski senzorji zaznajo, kdaj je pred vozilom drugo vozilo ali ovira in kako hitro se premika. Boljši in novejši sistemi že zaznajo tudi pešce in kolesarje. Samodejno zaviranje v sili se sproži takrat, ko vozilo zazna oviro pred seboj, voznik pa ne (dovolj hitro) reagira, zato sistem v želji, da bi se izognil trku ali ga kar se da omilil samodejno aktivira zavore.
Nadzor mrtvih kotov (BSM)
Sistem za zaznavanje mrtvih kotov (BSD) ter opozorilni sistem pred vozili v mrtvem kotu (BSW ali BLIS) imajo nalogo, da zaznajo vozila, ki so v voznikovem mrtvem kotu, torej v položaju, ko se drugo vozilo nahaja tik ob našem (ob strani), a ga s prostimi očesi in preko ogledal ne zaznamo (brez da bi obrnili glavo). Kamera zazna prisotnost drugega vozila in navadno na ogledalu ali v njegovi bližini prižge opozorilno lučko na strani, na kateri se nahaja drugo vozilo. V kolikor bi v takem trenutku s smerokazom nakazali namero, da želimo zaviti v smer drugega vozila, nas bo sistem na to opozoril z zvočnim in/ali vizualnim opozorilom.
Nekateri novejši sistemi pa ob zaznani bočni oviri poskušajo s trdenjem volana tak manever tudi preprečiti.
Opozorilo o nevarnosti prednjega trka (FCW)
Opozorilo za trk je pogosto povezano s sistemom samodejnega zaviranja v sili. Njegova naloga je, da voznika opozori, če se njegovo vozilo prehitro približuje drugemu vozilu ali oviri in obstaja možnost naleta/trka. Vozniku zagotavlja zvočna, vizualna in/ali haptična opozorila (trzljaje na volanskem obroču). Če se voznik na ta opozorila ne odzove, mnogi sistemi sprožijo zaviranje v sili.
Pomoč pri speljevanju v klanec (HSA)
Sistem za pomoč pri speljevanju v klanec deluje v povezavi z zavornim sistemom. Ko se vozilo popolnoma ustavi, senzorji zaznajo, kdaj je v naklonu. Če se ustavite na površini, ki ni povsem ravna, sistem za trenutek – nekaj sekund ali nekaj deset sekund – drži zavoro in s tem prepreči, da bi se vozilo premaknilo nazaj v trenutku, ko umaknete nogo z zavore in pritisnete stopalko za plin.
Vse bolje založena gospodarska vozila
Čeprav je bila večina opisanih asistenčnih sistemov razvita in najprej v uporabi v osebnih vozilih, si zadnja leta utirajo pot tudi v gospodarska vozila. Kombiji za prevoz tovora in potnikov si prav tako zaslužijo napredne asistenčne sisteme, ki lajšajo vožnjo.
S čim jih najpogosteje opremljajo proizvajalci?
{api_embed_photo}608785{/api_embed_photo}
Opozorilo pred zapustitvijo voznega pasu (LDW) / Sistem za pomoč pri ohranjanju voznega pasu (LKAS)
Gre za dva sorodna sistema, ki se dopolnjujeta. Opozorilo za zapustitev voznega pasu s pomočjo kamere za opazovanje talnih označb na cestišču zaznava oznake voznega pasu. Če se jim približate oznakam ali jih prevozite brez da bi to namero ustrezno nakazali s smernikom, sistem sproži zvočno in/ali vizualno opozorilo. Pomočnik za ohranjanje voznega pasu gre še korak naprej, saj lahko aktivno poseže v krmiljenje in zaviranje ter tako ohrani vaše vozilo na voznem pasu.
Implementacije tega sistema se v praksi močno razlikujejo – v splošnem velja, da vozila novejšega datuma že znajo z njegovo pomočjo (in voznikovo roko na volanu) lepo držati vozilo na sredini voznega pasu, medtem ko kakšni starejši sistemi le neudobno »odbijajo« vozilo od črt.
Prepoznavanje prometnih znakov (TSR)
Sistem za prepoznavanje cestnih znakov uporablja kamero in napredno programsko opremo, s pomočjo katerih pravilno prepozna večino prometnih znakov med vožnjo. Programska oprema za prepoznavanje znakov tako razbere pomen znaka in informacije posreduje na instrumentno ploščo. Sistem obvešča o vseh vrstah prometnih znakov, ne glede na to, ali gre za omejitve hitrosti, opozorila, prometne napotke, večinoma pa deluje na ravni prenašanja informacij in ne posega aktivno v vožnjo – nekateri sistemi le dodatno označijo prekoračitev hitrosti glede na zaznano omejitev.
Inteligentni omejevalnik hitrosti (ISA)
Pomočnik za omejevanje hitrosti, označen tudi kot funkcija inteligentne prilagoditve hitrosti, pa zmore prevzeti nalogo vožnje po omejitvah. Medtem ko sistem TSR zazna omejitve hitrosti iz prometnih znakov, sistem ISA poskrbi za nastavitev ustrezne potovalne hitrosti vozila. Navadno deluje skupaj z aktivnim in prilagodljivim tempomatom.
Na poti do avtonomne vožnje
Avtomobilska industrija je korake do popolnoma samostojne oziroma avtonomne vožnje vozil razdelila v pet stopenj.
Pomočniki so še vedno zgolj pomočniki
Opisani napredni sistemi za pomoč vozniku nam lahko vsakič pomagajo pri vožnji in parkiranju. Z uporabo teh vmesnikom človek-stroj/računalnik se poveča varnost v prometu. Vedno obsežnejša raba senzorjev in kamer ter implementacija avtomatiziranih in predvsem ustreznih reakcij vozila ob zaznavi bližnjih ovir ali napak voznika sta zelo dobrodošli.
A pomočniki, pa naj bodo še tako dobri, so zgolj pomočniki, ki naredijo vožnjo bolj udobno in varnejšo. Da pa bo ta res varna, moramo sodelovati tudi vozniki in kljub najboljšim sistemom med vožnjo ostati osredotočeni na dogajanje v prometu.
Saj veste, nesreča nikoli ne počiva.
