Videti je, da pandemija počasi, toda zanesljivo spreminja avtomobilsko krajino v Evropski uniji. Kot kažejo podatki za predzadnje letošnje trimesečje (julij-september), ki jih objavlja Acea, evropsko združenje proizvajalcev avtomobilov, se po eni strani še naprej zmanjšuje delež bencinsko in dizelsko gnanih vozil, hkrati pa je v tem času izrazito zrasla prodaja in z njo tržni delež t. i. alternativno gnanih avtomobilov. V to kategorijo sodijo električna baterijska vozila (EBV), priključni hibridi (PHEV), hibridi (HEV) in avtomobili na različne vrste plina.
V tem obdobju je delež bencinsko in dizelsko gnanih avtomobilov padel na skupaj 75,4 odstotka, medtem ko je bil lani v tem času še 88,6-odstoten. Prvih je bilo za 47,5 odstotka ali 24,3 odstotka manj kot lani v tem času (1,3 milijona avtomobilov). Zanimivo je, da sta se zmanjšala tudi tržni delež in prodaja dizelskih avtov - na 27,8 odstotka, vendar je bil padec manjši kot pri bencinarjih, in sicer za 13,7 odstotka (766 tisoč vozil). Kot trdi Acea, je bil to trend v vseh državah EU, izjema je bil le Ciper. V času od letošnjega julija do septembra se je prodaja električnih vozil (ECV), v katero po tej statistiki štejejo električna baterijska vozila in priključne hibride, povečala za visokih 211,6 odstotka na skupaj 273 tisoč vozil. To pomeni, da je bil njihov tržni delež v skupni prodaji kar 9,9 odstotka, lani pa vsega tri odstotke. To tudi pomeni, da je bilo eno od desetih prodanih vozil v EU bodisi EBV bodisi PHEV, kar je seveda veliko povečanje. Podrobnejši pregled dogajanja na tem delu trga kaže, da so šli priključni hibridi še nekaj bolje v promet kot električna baterijska vozila. Pri prvih je bilo povečanje v tem času kar 368-odstotno (!), pri drugih pa »le« 132-odstotno, medtem ko je bila absolutna prodaja bolj ali manj enaka (138 tisoč proti 135 tisoč).
Toda kljub tem velikim odstotkom povečanja prodaje so si HEV v tretjem letošnjem trimesečju še vedno odrezali večji tržni delež kot prej omenjeni EBV in PHEV. Zgolj v pojasnilo: hibridi nimajo baterije tako kot priključni hibridi ali električna baterijska vozila, ki jih je mogoče napolniti s priklopom na električno omrežje. Prodaja hibridov je v tem obdobju res zrasla za »zgolj« 88,8 odstotka, toda za te avtomobile se je odločilo skupaj 341 tisoč kupcev, tržni delež hibridov pa je bil 12,4-odstoten. Na drugi strani vse bolj pada delež vozil, ki jih poganjajo etanol, utekočinjeni naftni plin ali stisnjeni zemeljski plin, saj se je v obdobju julij-september 2020 zmanjšal za nadaljnjih 6,8 odstotka, njihov skupni tržni delež pa je obstal pri 2,3 odstotka. Videti je, da so ti avtomobili vse manj zanimivi za širši krog kupcev, pri čemer drži, da je enak trend opazen tudi v Sloveniji.
Alternativno gnani avtomobili so si torej v obdobju med letošnjim julijem in septembrom odrezali skoraj 25 odstotkov avtomobilskega trga. Skupno je bilo prodanih 678 tisoč vozil ali skoraj 102 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju (337 tisoč). Glede na okoljske želje, zahteve in pričakovanja Evropske unije je smer prava, vprašanje je le, ali se bo enaka podoba pokazala za vse leto 2020.
