Zdi se, da smo ujeti v brezčasen začarani krog: predvsem s pogledi nazaj ali pa usmerjeni v iskanje nove normalnosti. Vse drugo je potrata časa, energije, volje. Nič novega, svetlega, drugačnega, izjemnega, nemogočega. In vendarle ni vsepovsod tako. Bugatti, to častitljivo avtomobilsko ime romanskih korenin in zgodovine, sedaj v kontroliranem germanskem naročju, razmišlja o svoji novi kreaciji s pomenljivim imenom oziroma oznako bolide. Če …
1850 konjskih moči, 1240 kilogramov t. i. suhe teže in več kot 500 km/h končne ali najvišje hitrosti
Bugatti bolide je ta hip zgolj tovarniška kreacija. Toda ne gre le za idejo na papirju, ampak tudi za stvaritev z jasnimi in tehnično natančno določenimi parametri, usmeritvijo in filozofijo. Razvili so ekstremen športni avtomobil, primeren predvsem (ali zgolj?) za kakšen dirkaški Nordschlife ali bolj dolgotrajni Le Mans. Bistven podatek, ki naj ponazori vse, kar so imeli v mislih, je: ena konjska moč (kar morda pomeni, da so se zavestno odrekli sodobni in splošno uporabljeni oznaki kW?) bo ali bi imela na skrbi vsega 670 gramov teže vozila! Zmogljivostni portfelj bugattija bolide potemtakem ne bi smel biti kakšno posebno presenečenje, kaj šele razočaranje: 1850 konjskih moči, 1240 kilogramov tako imenovane suhe teže in več kot 500 km/h končne ali najvišje hitrosti. In pri tem je nujno pojasnilo: to se teoretične vrednosti pri uporabi 110-oktanskega dirkaškega bencina. Če ima ta vsega 98 oktanov, ima bolide »le« 1600 konjskih moči …
Bolide je seveda zgrajen okoli motorja, ki je, kajpak, bistvo in srce. Gre za bolj ali manj znani, vendar izboljšani in posodobljeni 8,0-litrski bencinski agregat W zasnove z na novo narejenim in izboljšanim sesalno/izgorevalnim sistemom, novimi štirimi turbo puhali in hladilnimi sklopi za motor, menjalnik, zavorni sistem, diferenciale (seveda ima bolide štirikolesni pogon) in še marsikaj drugega. Vozniška celica, tako imenovani monokok, v katerem sta edino spodobno razkošje dva sedeža, je pretežno narejena iz karbonskih vlaken, ki zmorejo prenesti obremenitve kot pri letalih. V primerjavi z drugimi bugattiji, torej veyronom 16.4 in chironom, se je delež vidnih karbonskih sestavnih delov povečal za 60 odstotkov in vsega 40 odstotkov vidne površine je obarvane. Pomemben sestavni del je tudi titan, kar je vse skupaj omogočilo tudi dirkaške dimenzije: v višino je tega bugattija za vsega 995 milimetrov, v širino ne preseže dveh metrov, medosne razdalje je za 2750 milimetrov.
Bugatti je zavezan izjemnosti, pogumu, strasti, pravijo. Ni se še odločil, ali bo bolide doživel serijsko izdelavo. Če pa bo …