Janez Kovačič
V prvem primeru se uporabljajo pravila obligacijskega zakonika, ne pa tudi zakona o varstvu potrošnikov, pojasnjujejo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) in tako pomagajo pri nakupu, pa vsaj deloma tudi prodaji rabljenega vozila pri nas..
Razlike so tako v rokih za uveljavljanje napak kot v zahtevkih kupca. Poleg tega klavzule videno-kupljeno v potrošniških pogodbah niso veljavne. Pri ostalih svetujejo, da se ob morebitnih (večjih) napakah kupec poveže s prodajalcem, čeprav ta nima nobenih obveznosti do njega, razen če je za napako vedel oziroma mu ni mogla ostati neznana. V primeru, ko se prodajalec ne odziva, kupcu ostane samo pot do sodišča, kjer bo pomagala kakršnakoli dodatna opomba v kupoprodajni pogodbi (denimo: avtomobil ni bil zaleten ali kasneje barvan, je redno servisiran …).
Če rabljen avtomobil kupimo od pravne osebe, kupec lahko v obdobju leto dni od nakupa uveljavlja stvarno napako, pri čemer je v prvih šestih mesecih breme dokazovanja na strani prodajalca. Institut stvarne napake ureja tiste napake, ki so obstajale že v času prodaje in zaradi njih izdelek nima dogovorjenih lastnosti, običajnih lastnosti ali pa lastnosti, potrebnih za posebno rabo, o kateri je prodajalec obvestil potrošnika. Ob nakupu pri pravni osebi potrošnik tudi za rabljen avtomobil dobi najmanj en mesec garancije prodajalca in vse pravice, ki iz tega izhajajo. V primeru kršitve pravic se lahko potrošniki obrnejo na tržni inšpektorat.
Videno-kupljeno v potrošniških pogodbah ni veljavno
Po izkušnjah, ki jih imajo na ZPS, se težave pri rabljenih avtomobilih pojavljajo predvsem zaradi pomanjkanja informacij, ki jih kupec dobi od prodajalca. Potrošnikom svetujejo, da ne kupujejo avtomobilov, pri katerih ni znana zgodovina (servisni pregledi – potrjena servisna knjižica, računi, popravila …), prav tako velja za tveganega prodajalca tisti, ki se izogiba odgovorom na konkretna vprašanja potrošnika o stanju avtomobila, njegovi tipični uporabi, izkušnjah (poraba goriva, druge posebnosti …) in podobno. Tvegani so zlasti nakupi avtomobilov, ki so bili prvič registrirani v tujini, uvoza je v zadnjih nekaj letih vse več.
Prav vsakega tudi ne kupimo
Kako teče prodaja rabljenih vozil pri trgovcih oziroma uradnih predstavnikih avtomobilskih tovarn?
Samo Turk, direktor AC Mobil (Honda, Mitsubishi): "Pri nas teče prodaja rabljenih avtomobilov bolj ali manj zgolj po sistemu staro za novo, komisijske prodaje, torej ko nekdo pripelje vozilo zgolj za prodajo, je malo. Takšna prodaja nas tudi ne zanima prav pretirano. Ko nekdo k nam pripelje rabljen avto za prodajo oziroma za zamenjavo staro za novo, najprej pregledamo zunanjost, notranjost, motor, število prevoženih kilometrov ipd. Če se prodajalec strinja z našo oceno in posledično ceno, lahko posel tudi opravimo. Pri tem tudi ocenimo, ali je treba avtomobil dodatno popraviti za nadaljnjo prodajo. Preveliko in preresno podjetje smo, da bi si lahko pri tem dovolili kakršnokoli nepravilnost. Kupec takšnega avtomobila dobi tudi jamstvo, mislim, da imamo tri različne možnosti oziroma pakete. Če se s takšnim avtom kasneje kaj zgodi, lahko kupec uveljavlja to jamstvo, seveda pod pogoji, ki so bili navedeni ob sklenitvi pogodbe. Seveda se zgodi, da kupec kasneje odkrije kakšno nepravilnost, ki je mi nismo zaznali. Naša skrb je, da to uredimo oziroma odpravimo, saj smo v tem primeru mi prodajalec. Nič ne moremo storiti, če ugotovimo, da je bila ta napaka ali pomanjkljivost že ob našem odkupu avtomobila. Naj pa povem, da prav vsakega avtomobila, ki nam ga kdo pripelje za odkup oziroma zamenjavo po sistemu staro za novo, ne odkupimo."
