Hibridna vozila so vozila, ki za pogon uporabljajo dva ali več različnih virov energije. To sta lahko dve vrsti fosilnih goriv, ali, še raje, fosilno gorivo in elektrika. Prvo hibridno vozilo je po cestah in kolovozih zapeljalo že leta 1900, slišalo pa je na ime Elektromobil. Čemu? Za pogon je uporabljalo elektriko, vendar pa je imelo vgrajen še motor z notranjim izgorevanjem, ki je skrbel za polnjenje baterij. Danes so take rešitve redke, manjši motorčki z notranjim izgorevanjem in skromno odmerjenim rezervoarjem za gorivo rabijo predvsem v namene podaljševanja dosega – za silo, toliko, da voznik pride do električne polnilnice.
Bencin in elektrika
Ko beseda nanese na hibridno vozilo, si danes večina ljudi predstavlja kombinacijo motorja z notranjim izgorevanjem in elektromotorja, pri čemer sta na pogonsko gred lahko povezana vzporedno ali zaporedno. Vozilo, opremljeno s t. i. aktivnim hibridnim pogonom, se lahko na krajše razdalje in ob manjših obremenitvah lahko spremeni v čistokrvno električno vozilo – pač dokler ima na voljo zalogo električne energije. Elektromotor ob zaviranju prevzame še vlogo alternatorja ter s pretvorbo kinetične energije v električno polni baterije.
Za trenutno hibridno modo – verjetno ste opazili, da ima vedno več avtomobilov oznako hibrid – pa so zaslužni predvsem pasivni hibridni pogoni in t. i. mikrohibridne rešitve. V praksi to pomeni, da je klasičnemu motorju, ki še vedno primarno poganja vozilo, dodan še elektromotor relativno majhnih zmogljivosti, ki glavnemu na pomoč priskoči le takrat, kadar potrebuje več zmogljivosti, npr. pri pospeševanju ali speljevanju. Poleg rahlega dviga zmogljivosti takšnega vozila je voznik deležen še nekoliko nižje porabe goriva ter nižjih izpustov CO2.
Najdražji hibridi na trgu pa sodijo v razred priključnih hibridov (PHEV). So nekakšna nadgrajena različica aktivnega hibridnega pogona, kjer zmogljivejši elektromotor in večja baterija tem vozilom omogočata daljši čas vožnje na elektriko. Trenutna generacija vozil zmore okoli 50 kilometrov zgolj na elektriko. Oznaka priključni pa nakazuje na to, da elektriko v vozilo »natankamo« na namenskih polnilnicah ali prek domače zidne vtičnice. Seveda se med polnjenjem baterij ne moremo voziti. A dva »čistokrvna« pogona in relativno zmogljiv paket baterij imata tudi svojo težo in velik vpliv na višjo končno ceno vozila. Nekateri proizvajalci, med njimi Mercedes Benz so se zato že odločili, da njihov razvoj opustijo. Nadomestila jih bodo povsem električno gnana vozila.
Dovolj elektrike za »izvoz«
Najbolj priljubljeno delovno vozilo na planetu, Fordov tovornjaček F-150, je bil prav tako deležen hibridne prenove. Opremljen s 3,5-litrskim V6 bencinskim motorjem z oznako PowerBoost Full Hybrid si pomaga še z električnim pogonom, ki močno olajša prevoz težjih bremen in vleko prikolice, a nas je navdušil s povsem drugo inovacijo, za katero si želimo, da bi dobila več posnemovalcev. V predelu kesona je F-150 opremljen z dodatkom Pro Power Onboard, ki uporabniku omogoča, da tovornjaček uporablja kot mobilni generator – tudi, ali predvsem, ko je parkiran. Hibridni sistem vozila namreč zagotavlja 7,2 kW izhodne moči, kar pomeni, da lahko zlahka napaja večino delovnega orodja in strojev na delovišču ali pa z elektriko zalaga garažno rock skupino na lokalnem koncertu.
Bencin in plin
Vozil, ki bi uporabljala kombinacijo pogona na bencin ter plin, v Sloveniji ni veliko, čeprav so v sosednjih državah bistveno bolj priljubljena. Za osnovo tovrstnega pogona rabi kar bencinski motor, ustrezno dodelan, da deluje tudi na plin. Avtomobilski svet, ki za pogon uporablja plin, pozna dve različici: utekočinjen naftni plin (LPG) ter stisnjen zemeljski plin (CNG). Medtem ko prvega, torej LPG, najdemo predvsem v kombinaciji z osebnimi vozili, pa se metan (CNG) uporablja predvsem za pogon težjih komercialnih vozil, npr. avtobusov javnega potniškega prometa.
Utekočinjen naftni plin je čistejše gorivo kot bencin, predvsem pa je znatno cenejši, zato kljub nekoliko višji porabi vozil ob pogonu na plin vozniki dosegajo prihranke pri stroških goriva. To je tudi glavna motivacija za nakup takšnega vozila. Lastništvo vozila, ki ga poganja plin LPG, je v Sloveniji lahko smotrno, če se pogosto vozimo mimo bencinskega servisa, ki ima v ponudbi tudi avtoplin. Črpalk, kjer je na voljo metan (CNG), je v Sloveniji zelo malo, posledično tudi uporaba vozil z nanj prilagojenimi motorji ne dosega velike priljubljenosti. In ko smo že pri priljubljenosti – najpestrejšo floto vozil, že tovarniško predelanih na plin, ponuja romunska Dacia.
Prednost vozil, predelanih na plin, sta tudi dva rezervoarja za gorivo – bencinski in plinski, kar v praksi pomeni, da lahko ta vozila prevozijo tudi daljše razdalje preden bi morali dotočiti (oba) energenta. In ker avtoplin sodi med okolju prijaznejše pogonsko gorivo, lahko kupci zaprosijo tudi za zelo ugodno financiranje (kredit) pri Eko Skladu.
Prednosti in slabosti hibridnih vozil
Kot smo že omenili, si večina voznikov hibridno vozilo omisli predvsem z namenom cenejše vožnje. Ugodna (beri: manjša) poraba goriva vsekakor pomeni manj obiskov bencinskih črpalk in več denarja v žepu oziroma denarnici, prav tako pa prispeva k manjšemu onesnaževanju okolja. Ko bencin in elektrika delujeta v tandemu, lahko zagotovita večjo zmogljivost vozila, predvsem z dodatno močjo in navorom. A pri tem se ne gre pretirano veseliti, saj so aktivni in pasivni hibridni pogoni pretežno zasnovani tako, da dajejo prednost varčevanju z energijo (in gorivom) pred zabavo in zmogljivostmi. Športno nastrojeni vozniki bodo uteho našli le v dražjih primerkih priključnih hibridov.
Ob nakupu, posebej rabljenega, hibridnega vozila, se velja zavedati dejstva, da so hibridi na splošno bolj zapleteni od tradicionalnih vozil, kar (lahko) podraži tudi (dolgoročno) vzdrževanje v primeru okvar. Vanje vgrajene baterije imajo omejeno življenjsko dobo. Dokler baterij ne bo mogoče stroškovno učinkovito reciklirati, bodo povzročale skrbi, kako jih po izrabi razgraditi. Lastnike starih hibridov (lahko) doleti strošek zamenjave baterije.
Še največji izziv pa ta hip kupcem – predvsem potencialnim kupcem – povzroča zunanja podoba hibridnih vozil. Čeprav velja rek, da je lepota subjektivna, je večina proizvajalcev hibridnih vozil v preteklih letih namenjala bolj eksotične oblike, ki polarizirajo. S tem pa so dosegli le-to, da so ali dobili popolne navdušence, ali pa so ljudje že ob pogledu na hibridno vozilo zamahnili z roko. K sreči se hibridni modi ne bo izognil (skoraj) noben proizvajalec vozil, kar lahko že opazimo na trgu, saj je vedno več tradicionalnih modelov posameznih znamk opremljenih z eno izmed vrst hibridnega pogona. Kar je lahko le dobro. Poleg tega pa že sama statistika, ki potrjuje vse večjo razširjenost in priljubljenost hibridnih vozil, dokazuje, da njihovi plusi, vsaj v očeh lastnikov, pogosto pretehtajo minuse.
Preberite nov tematski časopis v celoti
