(TEST) Nissan juke: manjši športni terenec ali križanec, ki je še bolj poudaril svojo karoserijsko drugačnost, skoraj drznost

Drugačen, nenavaden, celo drzen. Avto za mlade, se je zdelo. Zgodilo se je precej drugače. Tudi v drugi generacijski izvedbi je juke, mali športni terenec ali križanec s kupejevskim zadkom, obdržal precej svoje karoserijske drugačnosti. Nejaponec skorajda.

Linije juka so ostre spredaj, zadaj in še kje. Maska je skoraj nesorazmerno velika, luči nenavadno okrogle. Morda še posebej ugaja zadek s precej izpostavljenimi in visoko na boke potisnjenimi lučmi in spojlerjem nad zadnjimi vrati. Kupejevska linija je očitna, saj je zadek rahlo padajoč, in zdi se, da bo trpela udobnost sedenja nekaj višjih tam zadaj. No, ni kakšne posebne krize. In čeprav avtomobile vsak vidi po svoje, bi ne bilo pretirano reči, da je juke ohranil in še bolj poudaril svojo drugačnost. Kar je plus.

Notranjost, zlasti armaturna plošča, je v opaznem nasprotju s krojem zunanjosti. Skoraj klasična, dovolj in ne preveč digitalizirana, ergonomsko premišljena. Fino je, ker denimo klimatski napravi ukazuješ s klasičnimi gumbi in ni treba brskati po menijih multifunkcijskega zaslona. Ta se zdi ravno prav velik, a ni prevelik ali premajhen. Malo štrli čez armaturo, toda ne moti. Volan je poln stikal, a je znosno. Izbiraš med tremi voznimi programi, zelo ugaja sport. Seveda, ker je to napol kupe, se nazaj vidi presunljivo skromno. Prednja sedeža ponujata dobro bočno oporo telesu, vendar je sedenje nekako globoko. Potrebuješ čas, da se navadiš in vse skupaj prav nastaviš. Zadaj sta na svojem zgolj dva, lahko sta višja, pa ni posebnih težav. Prtljažnik je v nasprotju s pričakovanji spodobno velik, a za družinsko rabo ne bo, pa saj juke načeloma ni namenjen takšni rabi.

Malce razočara motor in z njim zmogljivosti. Bencinski trivaljnik ne more ponuditi nekaj izjemnega, a vendarle bi pričakoval več živahnosti, odrezavosti. Pomaga vozni program sport, ki ponuja nekaj več, saj te juke zaradi svoje podobe in nekakšne mladostnosti skoraj sili k odločnejši vožnji. Po tej strani bi si zaslužil kaj več, recimo tisto, kar je nekdaj ponujal v izvedbi nismo RS … Je pa poraba sprejemljiva, kar tudi šteje, pa čeprav se že nekaj časa vozimo »poceni«.

Avtomobili, ki so oblikovno vendarle malo ali precej drugačni, razdvajajo. Ni udobne sredine – ali si odločno za ali prav tako odločno proti. Juke je prav to. Nejaponec, še vedno.