(TEST) Psihologija pravi: prvi vtis lahko naredi zelo veliko, a ne vsega. Snovalci kuge to najbrž dobro vedo

Vinko Kernc
06.12.2020 05:00
Pri Fordu znajo že vsaj desetletje, če ne dlje: prvi vtis, ki ga dobi voznik po nekaj minutah druženja z avtomobilom, je prijeten, navdušujoč. Vse se lepo ujame - videz, počutje, materiali, vožnja.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ford kuga: oblikovno sledi zadnjim modnim zapovedim, s takšnim pogonom pa je med najbolj dinamičnimi ta hip. Foto: Vinko Kernc
Vinko Kernc

Na armaturni plošči je precej prijetno mehkih materialov, videz še zdaleč ne razočara, volanski obroč je prijazno ergonomski, zvok motorja je pri običajni vožnji nizek, zamolkel, pomirjajoč, haptika komand je odlična (vključno z vrtljivim gumbom menjalnika), projicirni zaslon (HUD) je v celem odličen, osrednji zasloni so danes tudi že večji, a se zdi, da je tale v praksi zadosti velik, in položaj za volanom, ki sicer ni idealen, je zelo dober tako za sproščeno kot za bolj intenzivno vožnjo.{api_embed_photo}608216{/api_embed_photo}

Ford kuga 2,0 ecoblue 140 kW A8 AWD ST-Line X Foto: Vinko Kernc
Vinko Kernc

Podvozje se zdi zelo dober kompromis med udobjem (tudi cestne luknje) in dinamiko in je, na čelu s tradicionalno neposrednim volanom za vozilo tega tipa (športni terenec), zelo visoko med tekmeci. Še bolj to velja za pogon: motor se ne brani vrtenja do točke, kjer menjalnik najkasneje pretakne navzgor (4200/min), a je preko večine delovnega področja navorsko izjemen. Štirikolesni pogon zna ta navor dobro izkoristiti: pri polnem plinu z mesta je pospeševanje tudi v spolzkem ali na makadamu navdušujoče. Zapisati, da takšnemu pogonu manjka zmogljivosti, bi bilo več kot samo nepravično.

Vinko Kernc

Ne preseneča, da dinamika, ki jo ponujata takšna motorizacija in podvozje, vozniku vlije več volje do hitrejše vožnje, kar lahko dvigne porabo tudi do 10 litrov na 100 kilometrov, a je v splošnem motor presenetljivo varčen. Bolj moti grob zvok motorja, ki se pojavi pri višjih vrtljajih. Tudi ne gre spregledati, da štirikolesni pogon vzame nekaj prostora, zato v prtljažniku ni dvojnega dna.

Vinko Kernc

Kak pomislek se pri kugi (sicer je to tipično fordovsko) pojavi pri upravljanju; tempomat, denimo, ima tri možnosti delovanja (običajen, radarski ali samodejni glede na omejitev, kar je pohvalno), vendar je za izbiro treba globoko v meni, kar voznika odvrne od uporabe in zato verjetno ves čas uporablja samo en način; podobno je z nadzorom nad zdrsom pogonskih koles (TC), ki je (tudi pohvalno) izklopljiv, a je tudi zanj treba globoko v meni. Ni pri roki!

Vinko Kernc

A se je pri vsem vseeno treba vrniti k prvemu vtisu. K čisto prvemu. Videz. Za kugo je namreč prav videz velika revolucija, saj je bila doslej bolj oglate terenske podobe, z novo generacijo pa je prišel bolj nežen videz, ki - če vam uspe ne videti značilnih elementov te znamke (maska motorja, luči …) - precej spominja na porsche cayenne. Toda naj se to ne sliši ne kot graja in ne kot pohvala - zgolj razmišljanje o (še enem) prvem vtisu.

Vinko Kernc
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta