(TEST) Nissan leaf je avto, ki je nekdaj oral ledino

Pojavil se je približno takrat kot evropski (C-zero, peugeot iOn) in kakšen japonski konkurent (mitsubishi iMiev), kar pomeni, da je oral ledino evropskega električnega avtomobilskega prostora. Medtem ko so nekateri že zgodovina, se je leaf obdržal, njegova vitrina je polna (najbolje prodajani evropski električni avto, evropski in svetovni avto leta 2011 ipd.), tudi po prenovi in ob vse ostrejši konkurenci ostaja na sceni. Ni vedno tako in ni vedno enostavno.

Se ji, tej električni petvratni kombilimuzini, pozna, da je že toliko časa na trgu, čeprav je jasno, da je doživela temeljito posodobitev in z avtom, ki je nastal pred desetletjem, nima (skoraj) nič skupnega? Morda, a to bi utegnili prepoznati in dokazati zelo redki, če sploh. Če povsem zanemarim bistvo – električni pogon – je glede uporabnosti, prostornosti, estetike in podobnega ter kljub vsem posodobitvam opazno, da pri leafu niso bili najbolj pozorni na to. Naj naštejem: dno prtljažnika je polno priključnih kablov (za polnjenje doma ali sicer), ki jemljejo prostor in delujejo nemarno. Dvojno dno oziroma pokrov prtljažnika bi ta »problem« z lahkoto rešila, a ju ni. Nakladalni prtljažni rob je visok, razumem, da je stopnica ob zloženih zadnjih naslonjalih še višja, a to bistveno zmanjšuje uporabnost prtljažnika. Je pa po drugi strani fino, ker tisti zadaj – prostorno je predvsem za dva – sedijo visoko in lepo vidijo naprej, kot v kinu ali gledališču. Zakaj? Pod sedeži je 440-kilogramska baterija (!), ki zahteva svoj prostor.

Po drugi strani pa leaf streže z marsičim, kar je dobro: preglednost nazaj je skoraj fenomenalna, potovalni računalnik ponuja številne in zelo uporabne informacije (zlasti o stanju baterije, porabi elektrike ipd.), ugajajo kar številni odlagalni prostori ipd. In nato znova kakšen nerazumljiv minus: volan je nastavljiv zgolj po višini, ne pa po globini, grafika navigacije je zelo povprečna (osnovnošolska). In kako je z električnim pogonom, dosegom in vsem tem? Dosegi so, to sedaj že vemo, zelo odvisni od načina vožnje, ceste, okoliščin ipd. Če se voziš z e-pedalom, vsaj v urbanem okolju ne potrebuješ zavore in kilometri kar trajajo in trajajo. Avtoceste ali avtocestne hitrosti pa so – tudi to je že znano – največji sovražnik leafa in seveda vseh električnih avtov. Je pa vožnja lahkotna, seveda precej tišja – serijsko je v tem paketu Bosejev zvočni sistem, kar je zelo dobro – za povrh se z električnim avtomobilom povsem zlahka držiš vseh cestnohitrostnih omejitev in predpisov – če se hočeš dolgo voziti. To je absolutno plus.