Kako se starejši, upokojenci, zaposleni, brezposelni, mlajši, podjetniki soočajo s podražitvami? Na vsak evro bo treba gledati, da bomo zvozili.

Na terenu smo se z ljudmi v Mariboru, na Ptuju, v Celju in Radljah ob Dravi pogovarjali, kaj pričakujejo, čemu se odpovedujejo, na drugi strani pa preverili tudi, kako vse dražje življenje vpliva na podjetnike in obrtnike v dejavnostih, ki niso nujno potrebne za življenje ali so nadstandardne.

MARIBOR

Varčevali bodo pri sebi, drugje ne gre

Mariborčani zaskrbljeno spremljajo podražitve. Odpovedujejo se časopisom, izletom, potovanjem, nekateri pa pri hrani in toploti v stanovanju. "Težko bomo preživeli s podražitvami, saj že sedaj težko živimo. Ena penzija je minimalna, ena je normalna. Kuhamo sami, s hrano smo racionalni. Držimo se tržnice. Oblačila imamo na zalogi, saj jih upokojenci manj rabimo. Ko so akcije v trgovinah, si naredimo malo zaloge, od hrane do pralnih praškov, kozmetike … Na srečo smo povezana družina, drug drugemu pomagamo, če je treba. Vemo, da lačni ne bomo," pravi Jasna Fideršek. Njen mož Andrej pa doda: "Nekje bo treba priškrniti. Ne bova se več vozila na izlete, kar zdaj še lahko. Res pa na tržnici vedno kupujeva pri istih branjevkah in te za zdaj cen niso dvignile.” Optimistična sta, da bosta tudi tokratne podražitve zmogla, po tem ko imata težki preizkušnji za seboj, ona je zbolela za rakom, on pa izgubil službo.

Sredi mesta smo ustavili upokojenki, ki ju napovedane podražitve zelo skrbijo. “Že sedaj se veliko odrekamo,” v en glas povesta. Ruža iz prve izstreli, da bo časopis odpovedala: "Samo to je še na razpolago.” Njena kolegica Ljerka Flere pa doda, da ga je že. Toplice, izleti, tega že dolgo ni več. “Položnice prihajajo, plačati jih je treba, odrekali se bomo pri hrani in ogrevanju, stopinjo ali dve manj bo v stanovanju. Varčevali bomo pri sebi, saj drugje ne gre. Da si bi kaj kupil, pa sploh ne boš več zmogel,” pravi Fleretova. Skrbi ju, ali jima bo ostal denar za doplačilo zdravil. Anita Hiršl se je s partnerjem pred začetkom epidemije odločila za gradnjo. "Ugodna posojila so naju k temu dodatno spodbudila, vendar so temu sledile tudi velike podražitve pri izvajalcih. K sreči sva k nakupu pristopila še pravočasno in s tem več del obdržala na ravni starih cen, nekatere postavke, na primer notranja oprema in zunanja ureditev, pa bodo kljub temu dražje za skoraj 30 odstotkov. Z gradnjo kljub temu ne želiva odlašati, saj ne verjameva v občutne pocenitve v prihodnjih letih, obrestne mere pa vendarle še vedno ostajajo zgodovinsko nizke. Če celostno primerjam z nenormalno rastjo najemnin in nepremičnin, je ta odločitev še vedno boljša. Res pa je, da je gradnja dolgoročen in verjetno največji projekt v življenju. Zdaj bo verjetno dražje, kot bi bilo še pred dvema letoma, a na to pač ne moremo vplivati." Med gradnjo bosta črtala kakšno potovanje.

Ob podražitvah ljudje varčujejo pri nakupih v cvetličarnah in tudi pri optikih, razlaga direktorica mariborske obrtno-podjetniške zbornice Leonida Polajnar. Dodaja, da za zdaj ni upada v avtopralnicah, tudi urejenim nohtom se ženske le s težavo odpovedo. “Sploh starejši še potrpijo s starimi očali in ne gredo v optiko ali pa rečejo, kar v stari okvir mi dajte nova stekla, ker si novih okvirjev ne morejo privoščiti. Opažamo, da si bolj kvalitetnih stekel niti več ne izberejo, le osnovna očala. Tudi pri stalnih strankah opažamo, da če so si pred tremi leti kupili očala za 250 evrov, sedaj le še za sto evrov ali pa si kakšna celo v trgovini izberejo,” pritrjuje Marko Medvešek iz Optike Medvešek. Cvetličarji so v skrbeh. Ko zmanjkuje denarja, ni več nakupov šopkov, lončnic, darila niso več aranžirana, pač pa izročena v darilni vrečki. "Le še za ob jubilejih, porokah kupijo kakšen šopek, aranžirajo darilo, a opažamo, da bolj skromno kot nekoč. Tudi na pogrebih je manj rož, vencev, aranžmajev. Manj se podarjajo šopki ob rojstnih dnevih, prav tako darila niso aranžirana, ampak se izročijo v darilni vrečki, pa čeprav ni velika razlika v ceni. Opažamo pa, da nastaja velik razpon med kupci. Eni nimajo, varčujejo pri vsakem evru, nekateri pa imajo," pravi Dejan Rojko iz Cvetličarne Zvonček, a ne glede na vse ostaja optimističen.

PTUJSKO

Na vsak evro je treba gledati, če želiš zvoziti

Večina Ptujčanov, s katerimi smo se pogovarjali, meni, da so razmere vse slabše, predvsem za tiste, ki se komaj prebijajo iz meseca v mesec. "Ste videli, kako se je podražilo gorivo? Podražil se bo kruh, vse. To je sramota za našo državo. Plače in pokojnine pa se ne premaknejo nikamor. Podražitev še ne čutim zelo, a se vsekakor poznajo v denarnici," je dejal trenutno brezposelni Milan Miložič iz okolice Ptuja, ki prejema okoli 400 evrov pomoči, ob tem pa, da lahko preživi, občasno priskoči na pomoč pri manjših delih, tudi zato, da ob tem dobi obrok hrane. "Te podražitve niso dobre, posebno ne za nas, upokojence. Cene gredo gor, vse ostalo, tudi pokojnine, pa stoji. Že sedaj čutimo podražitve. Najbolj električne energije, goriva, plina. Včeraj sva šla z možem natočit gorivo. Liter bencina stane že 1,30 evra. Človek se samo čudi. Na vsak evro je treba gledati, če želiš zvoziti. Bolj bo treba paziti tudi pri nakupu hrane. Iščemo akcije, cenejše artikle. Gledam, da kupim cenejša oblačila. Doma imamo vrt, tudi s tem nekaj privarčuješ," pa je dejala upokojenka Marta Hojžar iz Ormoža.

Številne podražitve ne bodo prizadele le potrošnikov, temveč tudi marsikatero dejavnost. "Gotovo se bodo poznale pri prometu. Knjige pač niso tako nujne kot kruh. Težava bo tudi splošno povišanje cen. Dostave iz Kitajske so se za večkrat podražile. Pozna se tako pomanjkanje surovin kot težave s transportom. Če se, na primer, poviša cena papirju, pomeni, da se bo podražilo vse, kar je vezano nanj. Od map do blokcev. V kolikšni meri se bo to odrazilo, ne zna povedati nihče. Cene sicer rastejo po malem že dve leti. Sedaj pa imamo napovedane precejšnje podražitve," je stanje povzel Aleš Dvoršak, vodja ptujske poslovne enote Mladinske knjige. Nazadnje je bil večji padec v prodaji leta 2008, še pravi Dvoršak, najbolj pri veleprodaji. Takrat so podjetja začela naročati veliko bolj racionalno, marsikje so se odpovedali novoletnemu programu.

CELJSKO

Ne vem, kaj bo v prihodnje, če nimaš nič od življenja

Na Celjskem so izkušnje različne. Špela Rakar, 24-letna mamica samohranilka, spremembe spremlja z veliko negotovosti in strahu. "Gledati moram na vsak evro in ga tudi pravilno unovčiti. Tukaj so namreč najemnina in vsi stroški, ki jih imam z življenjskimi potrebščinami in stvarmi, ki jih potrebuje moj dojenček." Že škatla adaptiranega mleka, ki ga Špela daje svojemu desetmesečnemu sinu in ga porabi v treh dneh, stane šest evrov, sklepamo lahko, da bo v luči sedanjih okoliščin kmalu še višja. Ob tem mlada mamica opozori na problem, ki njeno situacijo še bolj otežuje. "Preden sem zanosila, sem delala prek študentskega servisa. Nato sem v nosečnosti nehala, zdaj pa sem brezposelna. Od države dobim slabih 380 evrov, nekaj preživnine od bivšega partnerja in tukaj se konča. Grozno je in ne vem, kaj bo v prihodnosti, nič nimaš od življenja," zaključi.

Tudi prodajalci so v skrbeh. "Upada števila kupcev ne občutim, isto je, kot je bilo prej. Res pa je, da sem morala podražiti mandarine za približno 50 centov," pojasni prodajalka Štefka Sinani, ki ima kiosk s sadjem in zelenjavo tik zraven celjske tržnice.

Po drugi strani starejši par, ki ni želel biti imenovan, predstavlja drugačen in glede na socialno situacijo mnogih upokojencev v Sloveniji redek primer, saj se ga podražitve niso dotaknile. "Srečo imava, da sta najini pokojnini dostojni. Pa mi starejši tudi ne potrebujemo toliko hrane, zato s tem že prej nisva imela težav. Dajeva svoja oblačila še Rdečemu križu," pove gospod. Kljub ugodnemu finančnemu stanju pa sta kritična predvsem do zdravstva v državi, od katerega so upokojenci praviloma zelo odvisni. "Res je, da ne živiva v revščini, a najino zdravje je na žalost šibko. Po šest mesecev moram čakati na pregled in potem še podpisovati papirje, da se s prelaganjem datumov strinjam. In to samo zato, da me ne zbrišejo s seznama. No, to je sramotno," poudari gospa. Njene besede nakazujejo, da se Slovenija v tem času ne sooča zgolj z navitimi cenami, temveč tudi z drugimi sistemskimi problemi.

KOROŠKA

Že za registracijo avtomobila je treba varčevati

"Penzionisti moramo že tako bolj gledati na vse, navajeni smo se prilagajati, ker so pokojnine kar nizke, če si imel neko srednjo izobrazbo. Res je, da je vsakokrat, ko greš v trgovino, vse dražje, če gledaš po centih, opaziš, da gre samo navzgor. Večinoma kupujeva v Hoferju in Lidlu," je povedala upokojenka Helena iz Radelj ob Dravi, ki pravi, da je navajena živeti skromno. "Če imaš avto, midva ga imava, sicer sta dve penziji, a bolj skromni, moraš kar celo leto varčevati, da imaš potem za registracijo. Vseskozi gledava na cene, paziva pri elektriki, vodi, stalno varčujeva. Račun za elektriko je bil zdaj še tolikšen kot ponavadi, a napovedujejo, da bo zdaj višji. Vse se draži, bencin tako ali tako, a voziva se, kolikor je nujno treba. Sploh zdaj med covidom manj, samo do trgovine in nazaj, zato sva mogoče malo prihranila, s tem ko nisva toliko trošila za gorivo. Včasih sva še šla na kakšen izlet, zdaj pa se penzionisti malo bolj pazimo," še doda. Tudi 95-letni Viktor Tjukajev, ki že vrsto let živi sam, pravi, da podražitev še ne občuti posebno. "Zelo malo porabim, navajen sem na star način življenja. Kuham si sam, vse pojem, nič hrane ne zavržem. Zase imam dovolj pa še ostane mi. Glede položnic se nima smisla pritoževati, saj jih moramo vsi enako plačevati," razmišlja. Tudi 78-letni Edi Helbink iz Radelj pravi, da mora živeti skromno, saj se z ženo preživljata le z eno pokojnino. Nikoli pa nista prejemala kakšne pomoči.

Pod imenom Kreativnica AP v lepotnem salonu v centru Hmelina v Radljah ob Dravi delata mladi samostojni podjetnici Andreja Gašper in Polona Hercog. Gašperjeva, ki opravlja frizerske storitve, se zaveda, da opravlja storitev, ki jo ljudje potrebujejo, a vseeno je to nadstandard. Ob vseh podražitvah bo v salonu manj strank, kar se kaže že zdaj, a realna slika se bo izrisala čez nekaj mesecev. Pri naročilih vseh potrebnih materialov podjetnici podražitve občutita tudi sami. "Potrošni material se je zelo podražil, večinoma naročava iz drugih držav, saj tega ni na domačem trgu. Na primer, rokavic včasih ni na zalogi in moraš nanje počakati," je povedala Hercogova. "Počasi se pripravljava, tudi midve bova morali dvigniti glede na vodo in elektriko, material, za stroške namenjava več kot polovico zaslužka," je dodala Gašperjeva. "Pri friziranju mi številni povedo, da so ostali brez službe, dela, Koroška je res kritična, predvsem avtomobilska industrija škripa, zdaj je situacijo reševalo še sezonsko delo v sosednji Avstriji, a tega čez zimo ne bo. Nekdo, ki bi k nama prišel 14 prej, bo zdaj termin zamaknil in prišel mesec dni kasneje. Veliko je tudi bolezni, zato številni odpovedo ali prestavijo termin," nam je povedala Gašperjeva. Veliko strank je (imela) iz Slovenj Gradca. "Veliko se jih je pripeljalo od tam, rekli so, da ne dajo toliko za bencin kot pa za frizerja, ker je tam dražji kot pa tu, kjer je manjši kraj. Zdaj bo razlika, pretehtali bodo, ali se jim še splača, glede na to, da je tudi bencin dražji. Že čas (za vožnjo) pa je tisti, ki pri nas zelo šteje," je razložila.