Sanja Verovnik
Starejši bi radi do konca življenja preživeli v lastnih nepremičninah, a kaj, ko je bivanje v preveliki in energetsko potratni hiši prevelik finančni zalogaj zanje, stanovanja v tretjem nadstropju brez dvigala pa prevelika ovira za utrujene noge in boleče sklepe. Ena od rešitev za tiste, ki so sposobni samostojnega bivanja, so najemna stanovanja, namenjena upokojencem in starejšim. Največji ponudnik takšnih stanovanj pri nas je Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja (NSPIZ). Sklad ima v lasti 3172 stanovanj v 116 krajih po Sloveniji. Od tega je 409 stanovanj oskrbovanih in so v 18 krajih po državi, 2763 pa je namenskih najemnih stanovanj za starejše.
"Do leta 2030 načrtujemo izgradnjo 725 najemnih stanovanj za starejše, v naslednjih petih letih približno 400. Največje potrebe se kažejo v mestnih občinah, na čelu z Ljubljano, tudi v Mariboru in na Obali," pojasni mag. Andrej Hudoklin, direktor NSPIZ. Zadnja oskrbovana stanovanja so bila dokončana lani jeseni v Mariboru, natančneje na Studencih,v novozgrajenem objektu, kjer je 36 enot. Prav tako se po besedah Hudoklina končuje gradnja 60 najemnih oskrbovanih stanovanj na Bledu, pred dnevi so zaključili razpis za oddajo 21 najemnih stanovanj v Radljah, 13 od njih je oskrbovanih, predvidoma do konca leta pa bodo izvedli rekonstrukcijo stanovanjskega objekta v Radovljici, kjer bo na voljo deset namenskih najemnih stanovanj za starejše. Zdaj tečejo aktivnosti za pridobitev vse potrebne dokumentacije za gradnjo novih, pretežno oskrbovanih najemnih stanovanj v Kranju, Mariboru, kjer bo na voljo 60 stanovanj, v Novem mestu (20), na Ptuju (30) in v Ajdovščini (21).
"V letu dni bomo tako povečali nabor stanovanj za starejše za več kot 120 novih," pojasni Hudoklin in še pravi, da jim smele načrte najbolj otežujejo aktualne razmere na nepremičninskem in gradbenem trgu. "Vse dražji gradbeni materiali in storitve ter s tem tudi gradnja stanovanj vsekakor vplivajo na vse za prihodnost zastavljene gradbene projekte, saj vse višje cene vplivajo tudi na dvig najemnin. Previsokih najemnin pa si na trgu stanovanj za starejše ne moremo in ne smemo privoščiti," opozori sogovornik.
Standard v oskrbovanih stanovanjih je višji
Razlika med oskrbovanimi in namenskimi najemnimi stanovanji je po besedah Andreja Hudoklina predvsem v tem, da so prva v celoti prilagojena starejšim. V nasprotju z namenskimi imajo opremljeno kuhinjo. V vsakem objektu je stanovalcem na voljo tudi skupni prostor za druženje z opremljeno čajno kuhinjo. Oskrbovana stanovanja so, nadaljuje Hudoklin, namenjena starejšim od 65 let, ki še lahko živijo samostojno, imajo pa na voljo pomoč, če bi jo potrebovali, od prehrane, čiščenja, pranja, likanja do e-oskrbe oziroma klica v sili. Stanovanja so prilagojena za bivanje starejših, saj imajo široke hodnike, vrata brez pragov, večjo kopalnico, opremljeno s prilagojeno sanitarno opremo, držali in varovali, v zgradbah so tudi dvigala. Oskrbovana stanovanja so, kot pravi Hudoklin, grajena po višjih standardih kot klasična, velika pa so v povprečju 47 kvadratnih metrov. Pogosto so v bližini domov za upokojence, kot na primer stanovanjska zgradba, ki jo nameravajo zgraditi na Pobrežju v Mariboru, v neposredni bližini Doma upokojencev Danice Vogrinec. To stanovalcem omogoča, pravi Hudoklin, da se za doplačilo lahko dogovorijo za najrazličnejšo pomoč, na voljo so jim tudi zdravstvene storitve doma.
Povpraševanje po oskrbovanih stanovanjih presega ponudbo, največje pa je v Ljubljani in na Obali. In kdo lahko zaprosi za najem? Pogoj za najem je, pojasni Hudoklin, da je prosilec upokojenec ali oseba, starejša od 65 let, da je sposoben samostojnega bivanja ter plačevanja najemnine in drugih stroškov stanovanja. Ob gradnji oskrbovanih stanovanj objavijo razpis s kriteriji za izbor. Če interes za gradnjo podpre tudi lokalna skupnost, denimo v nekaj primerih s podelitvijo neplačne stavbne pravice ali z znižanjem komunalnega prispevka, imajo praviloma prednost pri najemu domačini. Kjer pa gre za samostojne projekte, pri katerih nepremičninski sklad ni deležen ugodnosti, pa so pravice enake za vse, ne glede na to, od kod prosilec prihaja, pravi Hudoklin. Ker je povpraševanja več, kot je stanovanj na trgu, se interesenti lahko prijavijo na čakalno listo. In kakšne so cene? Povprečna najemnina za povprečno veliko oskrbovano stanovanje v izmeri 47 kvadratnih metrov je 300 evrov, k temu je treba prišteti obratovalne stroške in plačilo dodatnih storitev, odvisna je od lokacije ter arhitekturne in tehnološke zasnove posameznega objekta.
Namenska najemna stanovanja so manjša
V nepremičninskem skladu si prizadevajo tudi za krepitev sklada namenskih najemnih stanovanj. Kot pravi Hudoklin, imajo ta čas v lasti 2763 tovrstnih stanovanj, ki so razpršena po vsej Sloveniji. Prevladujejo garsonjere in enosobna stanovanja, povprečna velikost je 37 kvadratnih metrov. Starejša stanovanja, ki so manj primerna za bivanje upokojencev, postopoma obnavljajo, skladno s finančnimi zmožnostmi.
Najemnina za klasična namenska najemna stanovanja je nižja od najemnine za oskrbovana stanovanja, ki so prilagojena za bivanje starejših in invalidov, in po sogovornikovih besedah znaša v povprečju 148 evrov brez stroškov. Prijave za najem tovrstnih stanovanj zbirajo stanovanjske komisije lokalnih društev upokojencev.
