Janševa parcela v Trenti. Takoj za hišo se dviguje poraščen hrib, le par korakov od hiše pa teče Soča.
"O prenosu krajevne pristojnosti je bilo odločeno. Predlogu je bilo ugodeno, zadeva je prenesena na Okrožno sodišče v Celju," so nam povedali na vrhovnem sodišču. Senat vrhovnih sodnikov je torej ugodil zahtevi obrambe Janeza Janše, ki ne želi, da bi mu v aferi Trenta sodili na ljubljanskem okrožnem sodišču. Na celjskem sodišču bodo morali najprej odločiti o ugovoru obrambe na obtožnico, sojenje pa se bo lahko začelo le, če bo izvenobravnavni senat zavrnil ugovor in bo obtožnica postala pravnomočna.
Kot je razvidno iz sklepa vrhovnega sodišča, sta Janša in njegov odvetnik Franci Matoz vložila predlog, s katerim sta želela doseči, da bi Janši in soobtoženima sodili v Novi Gorici. Zakaj ravno v Novi Gorici, iz sklepa ni jasno, je pa razvidno, zakaj Janša ni želel, da bi mu sodili v Ljubljani.
Sumničav do vseh v ljubljanski sodni palači
Obramba je navajala dvom o nepristranskosti sodišč na območju ljubljanskega višjega sodišča, svoj dvom pa je argumentirala s sojenjem v zadevi Patria in dejstvom, da je Janša proti nekaterim sodnikom iz te zadeve vložil tožbo. Janši so sicer v zadevi Patria sodili pred ljubljanskim okrajnim sodiščem, kasneje pa so o sodbi odločali še na ljubljanskem višjem sodišču, vrhovnem in ustavnem sodišču, kjer so obsodilno sodbo nazadnje razveljavili. "Zato (obramba, op. p.) meni, da obdolženi ne more imeti poštenega sojenja na sodišču, kjer še vedno službujejo in hierarhično odločajo sodniki, ki so sprejemali odločitve v zadevi Patria," je med drugim zapisano v sklepu, iz katerega je razvidno tudi, da je Janša sumničav že zaradi okoliščine, "da so vsi sodniki v isti stavbi, se dnevno srečujejo in o zadevah pogovarjajo, sploh če je predmet postopka obdolženi, ki je predsednik vlade Republike Slovenije," kot Janševe argumente povzema sklep tričlanskega senata.
Senat, ki mu je predsedovala vrhovna sodnica Barbara Zobec (poročevalka je bila Kristina Ožbolt), je v svoji odločitvi pojasnil, da je vrhovno sodišče pri presojanju o prenosu krajevne pristojnosti praviloma strogo in da nezadovoljstvo s preteklim sojenjem ne more biti razlog za prenos sojenja na drugo sodišče. Enako je z znanstvi med sodniki, ki temeljijo zgolj na opravljanju istega poklica. Kljub temu je senat odločil, »da ni mogoče zanemariti posebnih okoliščin, ki so spremljale sojenje, ki se je pred sodišči na območju Ljubljane odvijalo v medijsko izrazito izpostavljeni pretekli kazenski zadevi,« in da »tudi ni mogoče spregledati odprtega pravdnega postopka zoper sodnike, ki so sodelovali pri izreku ali potrditvi obsodilne sodbe«. Te okoliščine bi po mnenju senata lahko krnile videz nepristranskosti sodišča, zato so sklenili, da krajevno pristojnost iz Ljubljane prenesejo na celjsko okrožno sodišče.
Zakaj ne v Novo Gorico, v sklepu niso pojasnili, bržkone je to povezano tudi z dejstvom, da novogoriško okrožno sodišče nima specializiranega oddelka, ki obravnava obtožnice specializiranega tožilstva (mednje spada tudi zadeva Trenta). Obramba je sicer v eni izmed številnih zahtev že poskušala doseči, da o zadevi Trenta ne bi odločali specializirani sodniki, zato ni mogoče izključiti, da bo tudi na celjsko sodišče naslovila še kakšno dodatno zahtevo za izločitev sodnikov.
Dobro leto praznega teka
Specializirano državno tožilstvo je obtožnico zoper Janeza Janšo, nekdanjega predsednika uprave Imosa Branka Kastelica in nekdanjega direktorja Eurogradenj Klemna Gantarja na ljubljansko okrožno sodišče vložilo že pred več kot enim letom. Obtožnica se nanaša na sporno preprodajo Janševe parcele v Trenti, ki ji je v domnevni vezani trgovini sumljivo poskočila cena, Janša naj bi si pri nakupu trisobnega stanovanja v Ljubljani nazadnje pomagal prav z okoli 100.000 evrov visokim preplačilom podjetja, ki je svoje čase na veliko poslovalo z državo.
Čeprav je obtožnica že več kot eno leto ležala na ljubljanskem sodišču, še ni pravnomočna. Obramba je namreč vložila ugovor na obtožnico, sledile so številne zahteve Janše in njegovega odvetnika Francija Matoza, s pomočjo katerih se je začetek morebitnega sojenja vedno bolj oddaljeval. Najprej sta želela izločiti vse člane izvenobravnavnega senata ljubljanskega sodišča, odločanje o njuni zahtevi se je zavleklo, saj Janša ni dvigoval sodne pošte. Ko je predsednik ljubljanskega sodišča Marjan Pogačnik njuno zahtevo nazadnje zavrnil, je obramba podala že omenjeni predlog za prenos krajevne pristojnosti, hkrati pa je poskušala izločiti predsednika vrhovnega sodišča in še eno vrhovno sodnico.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
