Miha Raičevič
Slovenska zakonodaja delodajalcu nalaga, da mora odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca, ki je pod vplivom alkohola ali drog. Sum lahko zazna sam nadrejeni, lahko pa ukrepa tudi na podlagi izjave drugega delavca.
Kako mora ravnati delodajalec?
Po slovenski zakonodaji mora delodajalec z delovnega mesta odstraniti zaposlenega, ki dela pod vplivom alkohola. Postopek preizkusa alkoholiziranosti na delovnem mestu in nadaljnje ukrepe mora delodajalec opredeliti z notranjim aktom.
Ko delodajalec sumi, da je zaposleni na delovnem mestu pod vplivom alkohola, mora odgovorna oseba odločiti, ali se bo ugotavljala stopnja alkohola v izdihanem zraku (lahko v podjetju) ali se bo preverjala vsebnost alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc z analizo krvi ali z analizo krvi in urina (v zdravstveni ustanovi).
Če se prisotnost alkohola ali drog potrdi, mora delodajalec zaposlenemu zagotoviti prevoz do naslova stalnega prebivališča. Hkrati pa uslužbenca pošlje na preventivni zdravstveni pregled in postopa skladno z mnenjem zdravnika medicine dela in športa. V skrajnih primerih se lahko delodajalec odloči za ukrep prenehanja delovnega razmerja, vendar pred tem uporabi vse ostale možnosti obravnave.
Zakon o varnosti in zdravju pri delu v okviru kazenskih določb določa globo za prekršek, in sicer se z globo od 100 do 1000 evrov kaznuje delavec, ki dela ali je na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih snovi. Globo delavcu v primeru kršitve lahko izreče prekrškovni organ in ne delodajalec. Če delodajalec takšnega delavca ne odstrani, ga lahko čaka globa v višini 2000 do 40.000 evrov.
Pet primerov na ministrstvih oziroma v organih v njihovi sestavi
Ministrstvo za notranje zadeve
Daleč največ primerov alkoholiziranih uslužbencev na delovnem mestu sta od leta 2015 zabeležili ministrstvi za notranje zadeve in za obrambo, kar je na nek način razumljivo, saj gre za ministrstvi z največ zaposlenimi.
Na ministrstvu za notranje zadeve so v tem času odredili 41 preizkusov z alkotestom in 20 je bilo negativnih, 16 pa pozitivnih. Enega preizkusa javni uslužbenec ni opravil in je bil napoten na preventivni zdravstveni pregled. S postopkom ugotavljanja prisotnosti alkohola pa niso soglašali še štirje uslužbenci. Enega so zato prav tako poslali na preventivni zdravstveni pregled. So pa v tem času zaradi suma, da je javni uslužbenec pod vplivom prepovedanih drog, odredili en strokovni pregled. Kakšen je bil izid, niso sporočili.
Sicer policista, ki je na delovnem mestu dokazano pod vplivom alkohola ali drog ali pa preizkus odkloni, čaka začasen odvzem službene izkaznice in orožja. Ta odvzem lahko traja največ 24 ur, nato pa sledijo postopki, ki veljajo za vse uslužbence na ministrstvu, saj je njegovo ravnanje predstavljalo kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. V skrajnem primeru gre za odpoved delovnega razmerja.
Pri vojakih odkrivali tudi droge
Na ministrstvu za obrambo so nam naknadno sporočili, da pri zaposlenemu, pri katerem se je na preventivnem zdravstvenem pregledu izkazalo, da uživa droge ali prekomerno pije alkohol, ukrepajo povsem individualno. Če dotični delavec z osebnim zdravnikom izvede vsa navodila, ki so mu bila dana, potem o tem obvesti izvajalca medicine dela, ta pa se odloči, ali mu izda pozitivno spričevalo ali pa predlaga novo napotitev na preventivni zdravstveni pregled.
Nikakor pa negativno zdravniško spričevalo ni neposredna podlaga za odpoved, lahko pa je podlaga za določene delovno-pravne ukrepe, kot so recimo prerazporeditev na drugo delovno mesto ali dolžnost, napotitev na komisijo za ocenjevanje zdravstvene sposobnosti pripadnikov stalne sestave SV ali pa predlog za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
Vojakom in policistom na voljo psihologi
Sicer pa imajo uslužbenci v Slovenski vojski tudi pravico do zdravstvene, psihološke in socialno-varstvene oskrbe - to pomeni, da so jim na voljo strokovnjaki, ki lahko nudijo pomoč v primeru težav z odvisnostjo od alkohola ali drog. Psihologi lahko tako posameznikom nudijo strokovno pomoč, če pa se posameznik odloči, da bi v strokovno pomoč in svetovanje vključil tudi svojo družino, lahko za to tudi zaprosi. Podobno psihološko pomoč imajo na voljo tudi policisti.
