Karlu Erjavcu je na dopisnem volilnem kongresu peti mandat na čelu stranke zaupalo 146 delegatov, protikandidat Srečko Felix Krope je dobil 71 glasov.
Po besedah Zorka iz Valicona preseneča visoka razlika, ne glede na to, da Krope ni bil tako močan protikandidat, kot je bila januarja Aleksandra Pivec. Da nekdo, ki so ga pred slabim letom po 15 letih odpoklicali s predsedniškega položaja s kar veliko razliko do zmagovalke, pride nazaj s podobno razliko, po Zorkovih besedah pomeni več stvari. Med drugim, da si Desus ne more več privoščiti menjave predsednika in je Erjavec zdaj "verjetno dosmrtni predsednik, razen če ne bo sam odstopil". Njegova vrnitev kaže tudi na to, da alternative niso imeli.
{api_embed_photo_L30}612165{/api_embed_photo_L30}"Stranka za njim stoji z velikimi naskokom in velja, da je Karl Erjavec Desus," je v izjavi ugotavljal Pengov Bitenc. A ob tem je opozoril, da bo njegova poslanska skupina igrala večjo vlogo kot doslej, saj je bila tudi ključna pri njegovem povratku. Pri svojih potezah jo bo moral upoštevati, to je Erjavčeva nova realnost, meni analitik.
Zorko ocenjuje, da je gre za verjetno največji povratek v zgodovini slovenske politike po letu 1990. Pengov Bitenc se ne strinja, saj da je največji politični premik vrnitev NSi v parlament. Erjavčeva vrnitev je po njegovih ocenah pomembna in bo nekaj časa v političnih učbenikih, a še ne zagotavlja, da bo Desus šel na pota stare slave.
Prav tako se do naslednjih volitev po njegovem mnenju lahko še veliko zgodi in ni mogoče napovedati, da je to Erjavčev zadnji mandat na čelu DeSUS. To namreč pričakujejo nekateri poslanci te stranke.
Vprašanje, kdo je ali bo Desusu kaj ponudil
Zorko je spomnil, da je Erjavec na zadnjih volitvah nastopil z antijanša držo, ustanovil t. i. levi blok in izpostavil jasno ideološko politiko, ki jo je napovedal tudi v kongresnem nagovoru. Ta ni združljiva z največjo vladno stranko. A je Zorko spomnil tudi na kompromise v politiki in na to, da je Erjavec že pred kongresom govoril s premierjem Janezom Janšo, vodilnim pobudnikom KUL in potencialnim mandatarjem morebitne nove vlade Jožetom P. Damijanom ter vodstvom SMC.
"Vprašanje je, kaj mu je kdo od njih ponudil. Ne čudi me, da se zadnje čase govori tudi o možnosti, da bi bil Erjavec mandatar za sestavo naslednje vlade," je dejal. Ob tem je ugotavljal, da je Erjavec v močni poziciji, ki pa bi bila še močnejša, če bi imel ob sebi še dva ali tri poslance, ki so potrebni za večino nove vlade. A jih nima.
Po Zorkovih ocenah bo Janša marsikaj naredil, da bi Desus ostal v koaliciji. Desusa slednja sama po sebi ne bo zapustila, a ob prvi priložnosti, ko bi se pokazala realna možnost za novo vladno večino, Zorko meni, da bo Erjavec prvi, ki bo izstopil iz aktualne.
Erjavec ima sicer po njegovih ocenah dovolj politične kilometrine, da se bo izognil takojšnji zavezi in bo "poskušal svoje železo kovati, dokler je vroče, in ugotoviti, kje lahko največ iztrži". "Morda bo Janša Erjavcu ali poslanski skupini dal ponudbo, ki je ne bo mogel zavrniti," Pengov Bitenc ugiba podobno kot Zorko.
Glede na Erjavčeva stališča pred kongresom, zlasti glede ideologije, bi po mnenju analitika Erjavcu bolj ugajala levosredinska koalicija. "A ni toliko političnega fanatika, da bi zdaj z glavo skozi zid rinil tja, kamor mu njegova poslanska skupina ne bi pustila," je ocenil.
Po njegovem mnenju sicer tempo politike zdaj diktirajo prav Erjavec in njegovi poslanci. Tisto, kar Janša Erjavcu ne more ponuditi, mu pa lahko KUL, pa je po njegovih besedah premierski položaj.
