Vlada Marjana Šarca je prisegla 13. septembra 2018. 501. dan na oblasti je premier napovedal, da odstopa. Specifična je bila 13. slovenska vlada že po tem, da večine v parlamentu ni imela: vladajoča stranka je imela le 13 poslancev, ob njej so vladale še SD, SMC, Desus in SAB. Šarčevo izvolitev je omogočilo zunajvladno partnerstvo z Levico. To je po več turbolencah, vzponih in padcih razpadlo pred meseci. Vlada je ostala pri 43 glasovih, ključnih dokumentov ni več podpiral niti poslanec Desusa Robert Polnar, tako da je imela le de facto celo le še 42 glasov pa podporo manjšinskih poslancev, na pomoč je večkrat "priskočil" šef nacionalistov Zmago Jelinčič (tudi ta je vmes že ostal brez ene poslanke, ki je prestopila v SDS). Vmes so odhajali in se menjevali ministri: zaradi različnih razlogov so se s položajev poslovili minister za evropske zadeve in kohezijo Marko Bandelli, kulturni minister Dejan Prešiček, minister za okolje Jure Leben, minister za zdravje Samo Fakin, po kongresu Desusa, kjer je izgubil, je umik napovedal Karl Erjavec. V ponedeljek je odstopil še finančni minister Andrej Bertoncelj. Le nekaj minut, preden je odstopno izjavo objavil tudi šef vlade Marjan Šarec. Je šlo za usklajeno akcijo? Po trenutnih neuradnih informacijah ne. Bertoncelj je "odstopal" že dlje časa, to ni bila skrivnost. Finančni minister je v geometriji moči in vpliva v vsaki vladi že po funkciji, saj skrbi za državno blagajno, eden ključnih mož, bil je tudi del ožje ekipe LMŠ. Tam je zaradi poskusa posredovanja za službo Igorja Šoltesa lani poleti padel generalni sekretar Brane Kralj.
Od dopolnilnega zavarovanja do DUTB
Zaradi nesoglasij v premierovem kabinetu je odšel državni sekretar Roman Kirn, že pred njim Peter Vilfan, nazadnje pa še glavni premierov gospodarski svetovalec Vojmir Urlep in prejšnji teden, zgolj uradno zaradi upokojitve, Metod Dragonja, ki je deloval na finančnem ministrstvu. Vlada se je v zadnjem obdobju močno razhajala tudi pri vprašanju (ne)podaljšanja delovanja Družbe za upravljanje terjatev bank, kjer je ogromno interesov, zelo realnih, finančnih. Vrh DUTB obvladuje LMŠ oziroma Šarčev človek Tomaž Besek. Na koncu je bil tudi to eden zelo pomembnih sprožilcev zadnjih napetosti, že pred tem pa lomastenje po družbah, ki so v lasti države ali ima ta še vedno močan vpliv. Petrol in inštaliranje Nade Drobne Popovič je bila le zadnja operacija. Številni v vladni ekipi so prišli navzkriž z Damirjem Črnčecem, kontroverznim državnim sekretarjem, ki se je z vsakim odhodom v relacijah moči še krepil. V novi predvolilni kampanji, kdajkoli že bo, ne bo več le mož iz ozadja, s katerim je premier presenetil vse na prvi dan nove vlade. Med mandatom je prišlo do sprememb na vrhu dveh vladnih strank, kar nikakor ni nepomembno: Mira Cerarja je na predsedniškem položaju v SMC zamenjal šef gospodarskega resorja, menedžer v politiki Zdravko Počivalšek, doslej "večnega" Karla Erjavca je na kongresu premagala Aleksandra Pivec. Ki je s Šarcem neprimerno kompatibilnejša. Tudi to je bila kocka v mozaiku odločitve Šarca, da sproži politično krizo, ki naj bi vodila v predčasne volitve. Ampak ali je premier pozabil, da je Pivčeva predsednica šele dober teden, stranka pa neenotna in nekonsolidirana? Sočasno je novo stranko napovedal Jure Leben.
Šarec in Počivalšek? Res?
Koalicija in vlada sta se lomili na več točkah, zadnja in politično izjemno vroča je bila ukinitev oziroma prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Tam ni bilo razkola le v koaliciji, ampak se v zadnjih dneh niti v kvoti ministrov LMŠ niso znali dogovoriti, v katero stran zakon o zdravstvenem zavarovanju, o katerem naj bi državni zbor odločal v sredo, zapeljati. Pritiski s strani zavarovalnic pa tudi Zavoda za zdravstveno zavarovanje so bili močni. Šarec in Šabeder sta s poslansko skupino ostala na enem koncu, Bertoncelj na drugem. Šarec je v zadnjih mesecih vse večkrat poudarjal, da manjšinska vlada večjih reform ne more izpeljati. Njegov ponedeljkov jutranji govor, kjer se je zavzel za predčasne volitve, se je začel s 15-minutnih naštevanjem dosežkov, predvsem tudi ravno na Bertoncljevem področju. V pomembni meri je imel predvolilni ton. Večino drugih koalicijskih partneric je s tem potisnil na "čistino", sestopa z njimi ni usklajeval. Zdaj se bo vnela bitka za interpretacijo, kdo je kriv za novi predčasni padec ene od slovenskih vlad, a Šarec si je danes že začel zapirati možnost, da bi bila to LMŠ. A kriza okoli dopolnilnega zavarovanja se je prek mej razširila ravno iz njegovih vrst.
Janševe karte
Kaj bo storil Janez Janša? Ali in kako intenzivno bo poskušal z oblikovanjem nove koalicije? Ali bo pustil zadeve do predčasnih volitev? Po volilni zmagi je, spomnimo, izjavil, da v "ponedeljek vsi pokličejo". A tedaj je čakal zaman. Koliko mu bo telefon zvonil sedaj? Veliko bolj, ni dvoma. V spremenjenih postavah strank je tudi nekaj novih igralcev, denimo Pivčeva in Počivalšek, ki sta na predsedniških položajih neizkušena.
Gotovo je nekaj: Janševe pozicije so močnejše kot po volilni zmagi, je celo v poziciji, da se bo "komu", ki mu niso v interesu volitve, pustil prositi, naj vendarle poseže v situacijo. Matej Tonin je zadnje tedne že nakazoval, da so potekali pogovori, po katerih bi on postal predsednik vlade. Bi lahko SDS kaj takšnega pro forma podprla? Resda težko verjetno, kvečjemu z jasnim zavedanjem in kalkulacijo, da bi to bila le neka zelo prehodna zgodba, za katero SDS na koncu ne bi prevzemal odgovornosti, koga od tekmecev pa bi takšna avantura lahko drago stala. Anti-Janša lepilo je skozi mandat popuščalo in v marsikaterem delu popustilo, a Janša ima tudi na desnici nemalo zamer. Gotovo pa je nekaj: številne stranke v trenutni sestavi DZ niso v kondiciji, da bi lahko mirno šle pred ljudi in se pustile na "milost in nemilost" njihovega glasovanja.
