Petra Lesjak Tušek
V regijah severovzhoda oziroma vzhoda je z izjemo mariborskih in zasavskih okrajev, v katerih je največ glasov prejela Svoboda, ter Vesne v Kočevju povsod slavila SDS. Najbolj prepričljivo je zmagala v volilnih enotah Celje in Ptuj, še zlasti v nekaterih okrajih. V peti, celjski volilni enoti, je SDS prevladala v svojih tradicionalno močnih okrajih, v katerih je prebila 40 odstotkov (Šentjur 42,26 odstotka). V Velenju II, kamor sodi tudi Šoštanj, je SDS tudi dobila prek 40-odstotno podporo, nekaj manjšo v okraju Mozirje, višjo od povprečnega izida tudi v Žalcu I.
Med najboljšimi rezultati je SDS-ov še v volilni enoti Ptuj (36,8 odstotka, Svoboda pa je v tej enoti dosegla rezultat na ravni svojega povprečja - 21,4 odstotka). K dosežku SDS so najbolj pripomogli v okrajih Ormož, Ptuj I (43 odstotkov) in Ptuj III (41,5 odstotka), tudi Lenart (kjer je nadpovprečni rezultat dosegla tudi NSi, ki je prejela petino glasov), ob tem pa še v bližnji sedmi volilni enoti v okrajih Slovenska Bistrica, Pesnica, Šmarje pri Jelšah. Stranka Vesna je imela v ptujski volilni enoti v primerjavi z ostalimi enotami, ki so jo z enim sedežem na novo umestile v evropski parlament, precej slabšo podporo (le 5,7 odstotno), v ptujskih okrajih izstopa tudi slab rezultat SD-ja.
V koroških okrajih celjske volilne enote je SDS zmago z največ odstotki glasov dosegla v okraju Dravograd - Radlje ob Dravi (od koder je tudi poslanka SDS Alenka Helbl, in sicer so v Dravski dolini prejeli okoli 37 odstotkov). Svobodo je v Slovenj Gradcu podprla četrtina volivcev (iz Slovenj Gradca je recimo poslanec Dušan Stojanovič), SD je v koroških okrajih prejela največ v ravenskem (od koder je poslanec SD Jani Prednik (10,9), v velenjskem prvem okraju je imela SD še pet odstotkov več. V Celju I in II (iz pete volilne enote je tudi poslanka in kandidatka Janja Sluga) je Svoboda dosegla rezultat pod svojim povprečjem oziroma na ravni povprečja. Volilna udeležba v peti volilni enoti je bila najnižja v Radljah ob Dravi (37 odstotna), najvišja in nadpovprečna pa v Žalcu II (skoraj 45 odstotna).
Manjšo prevlado nad Svobodo je imela SDS v Murski Soboti (v okraju Murska Sobota II sta bili še najbolj izenačeni, obe sta prejeli prek 28 odstotkov), tu je tudi SD (od tod med drugim izhaja tudi minister Aleksander Jevšek) dosegla zaznavno več od svojega povprečja (prek 17 odstotkov). Med boljšimi izidi SDS je bil tudi okraj Lendava (38,5 odstotka), kjer pa je bila volilna udeležba nizka, najnižja v osmi volilni enoti (31,23).
Šmarje pri Jelšah je bil tudi med volilnimi okraji z najnižjo volilno udeležbo (31,72 odstotka), v njem je tudi dominirala SDS, hkrati pa je nadpovprečni rezultat tu dosegla SLS (8,7 odstotka). Na vseh nedeljskih posvetovalnih referendumih je bila najvišja volilna udeležba v volilni enoti Ljubljana Center, najnižja pa v ptujski.
Kaj je z volilno udeležbo v Šmarju pri Jelšah
Da je Šmarje pri Jelšah okraj, v katerem je bilo od leta 2011 ukinjenih največ volišč in je "danes tam volilna udeležba do 11. ure le 50 % povprečja", je včeraj tvitnil predsednik SDS Janez Janša. Navedel je manko 28 volišč in pripisal, da je podobno še v nekaterih drugih podeželskih okrajih. Tako "centralistična Ljubljana preglasuje ostalo Slovenijo" po besedah Janše.
Direktor Službe Državne volilne komisije (DVK) Igor Zorčič je v pripravah na volilno nedeljo v intervjuju za Večer že pojasnjeval, da so tudi na DVK dobili opozorila o ukinjanju volišč in da prve analize kažejo, da so nekatere okrajne volilne komisije v preteklosti ukinile bistveno več volišč kot druge. "Po drugi strani pa smo ugotovili tudi, da pri volilnih okrajih, kjer je bilo ukinjenih največ volišč, to ni vplivalo na volilno udeležbo. Volilna udeležba na državnozborskih volitvah leta 2022 je bila v enem od volilnih okrajev, kjer je bilo glede na druge volilne okraje v volilni enoti ukinjenih največ volišč, druga najvišja. Za nekaj volilnih okrajev smo pregledali tudi podatke o voliščih za lokalne volitve in ugotovili, da se tam, kjer se je ukinilo veliko volišč, takšen primer je recimo volilni okraj Idrija, število volišč na lokalnih in na državnozborskih volitvah pokriva. To kaže, da okrajne volilne komisije in občinske volilne komisije prepoznavajo enake potrebe pri sestavljanju mreže volišč," je povedal Zorčič.
Čeprav je DVK predlagala, da se volišč ne ukinja, so tudi pred letošnjimi evropskimi volitvami plus referendumi nekatere okrajne volilne komisije sporočile, da kakšnega volišča ne bo, ker mu je recimo potekla najemna pogodba ali sanirajo stavbo ali pa so izjemno majhna volišča priključili večjim. (va)
